Zaključili so eno najtežjih reševanj v severni steni Triglava
Panorama, 28. september 1963
Reševalci z Jesenic in Mojstrane so reševali v Severni triglavski steni nad 30 ur — Pokazali so izredno sposobnost in nadčloveško požrtvovalnost — Posebno priznanje zasluži veteran Uroš Župančič, ki se je odločil za reševanje skozi vpadnico Črnega grabna.
Komaj 17-letni Rado Košir iz Mojstrane je prvi zapazil v nedeljo dopoldne blizu 400 m pod vrhom severne triglavske stene trupli 25-letnega Ivana Bernarda iz Vrbe in Alojza Zupana iz Brezij, ki sta se prejšnjo sredo smrtno ponesrečila. Vzrok nesreče ni ugotovljen. Domnevajo pa, da je prišlo do nesreče, ko sta ponesrečena planinca nezavarovana drugič izstopila iz podaljška Bavarske smeri.
Slabo vreme preprečilo reševanje
Reševalna ekipa z Jesenic in Mojstrane, ki jo je sestavljalo 18 izkušenih reševalcev, se je pod vodstvo m Cirila Pračka odpravila na težko in nevarno reševanje v ponedeljek ob 5. uri zjutraj.
Prvi reševalci so se prebili do ponesrečencev okrog 12. ure. Deset jih je takoj pričelo s tremi 100-metrskimi jeklenimi vrvmi spuščati ponesrečence po steni navzdol. Imeli so radio zvezo z ostalo skupino pod steno. Imeli pa so težave, ker so se vrvi zataknile in so jih morali premestiti. Proti večeru so z delom prekinili in se vsi, razen štirih, ki so ostali v steni, vrnili v Aljažev dom in se v torek ob 5. uri zjutraj vrnili v steno.
S silnimi napori se jim je posrečilo spraviti ponesrečenca kakih 70 m nad izstop iz stene, nakar so morali z reševanjem zaradi slabega vremena in bližajoče noči ponovno prekiniti.
Slabo in predvsem megleno vreme v sredo ni dopuščalo nadaljnjega reševanja. Sončno četrtkovo jutro pa je dalo ponovno spodbudo za reševanje. Po neuspelem dopoldanske m reševanju so se kmalu po 12. uri odločili za reševanje po nevarni vpadnici Črnega grabna. Za nevarno in težavno akcijo se je prostovoljno odločil reševalec — Veteran Uroš Župančič in spravil ponesrečenca z nadčloveškimi napori ob pol dveh do izstopa. Reševanja je bilo toliko nevarnejše, ker so odpovedale radijske zveze z reševalci na bavarskem stolpu. Z manjšimi napori so potem spravili trupli do džipa v bližini Aljaževega doma, od tu pa z avtom na Dovje, kjer so trupli obducirali.
Velik uspeh naših reševalcev
Po mnenju reševalcev je bila to ena najtežjih reševalnih akcij, ki je uspela zaradi velike izkušenosti in izredne požrtvovalnosti reševalcev. Izkazali so se vsi od vodje Cirila Pračka do najmlajšega Koširja, posebno priznanje pa gre Zupančiču, ki je spravil trupli v dveh urah po skrajno nevarnem Črnem grabnu do izstopa.
Polde Ulaga
Najmlajši v Steni
NAVEZA Ivana Bernarda iz Vrbe pri Žirovnici in Alojza Zupana iz Brezij, ki se je v sredo preteklega tedna v lepem zgodnjejesenskem vremenu hkrati z drugimi navezami napotila v Severno triglavsko steno, se ne bo nikdar več vrnila iz bavarske plezalne poti, po kateri je hotela preplezati to čudovito in samozavestno steno našega alpskega velikana. Stena je bila tokrat kruta. Po padcu več deset metrov globoko je v steni obležalo le dvoje trupel. Gorski reševalci iz Mojstrane in Jesenic so spričo poslabšanega vremena dalj časa zaman naskakovali steno, da bi iz njenega mrzlega objema iztrgali vsaj mrtvi telesi. Med reševalci, ki so se tokrat vzpenjali v steno, je bil tudi RADO KOŠIR, fant temno rjavih las, doma iz Mojstrane in dijak tretjega razreda metalurške šole na Jesenicah.
Videz včasih vara, toda verjetno ste bili med najmlajšimi reševalci?
Da, bil sem celo najmlajši reševalec!
In sedemnajstletni fant je spet nadaljeval: Tokrat sem sodeloval v reševalni akciji drugič, prvič pa lani prav tako v Severni triglavski steni. Po mojem mnenju je bilo tokratno reševanje dokaj zahtevno in seveda tudi naporno, ker sta ponesrečenca obtičala nekako v sredini stene. Lažje je namreč, če je ponesrečenec v spodnjem ali zgornjem delu stene.
Najmlajši reševalec, ki ga je tokratni razgovor presenetil prav pri počitku med reševanjem, je odgovoril tudi na vprašanje, kolikokrat in s kakšnim občutkom je že plezal po raznih smereh v Severni triglavski steni.
V Severno triglavsko steno ne grem nikoli z bojaznijo, čeprav vedno s previdnostjo. Po raznih smereh sem v steni plezal že približno dvajsetkrat, medtem ko sem bil na samem vrhu Triglava že štirinajst do petnajstkrat točnega števila ne vem.
Ali nam lahko zaupate, kdaj ste bili v najbolj kritičnem položaju pri vaših vzponih na gorske vrhove?
Tako kritično še nikoli ni bilo, še vedno je šlo!
Rado Košir, sedaj pripravnik gorske reševalne službe, ki razen gora, ki jih obiskuje skoraj sleherno nedeljo, zelo ljubi tudi smučanje, je že okusil tudi tuje gore. Letos je bil z mojstransko odpravo na Mont Blancu in sosednjih vrhovih.
