Slovenec, 17. avgust 1924 (dLib.si)
Dovje, 15. avgusta 1924
Danes, 15. avgusta, so našli ljubljanski Skalaši na severni triglavski severni Triglavski steni ponesrečenega Dr. Klementa Juga. Pred tednom je šel v Aljažev Dom v Vratih, odkoder je hodil zabijat kline v triglavsko severno steno (1000 metrov) z namenom, da bo naredil novo pot in sicer desno od srede severne stene navpično proti Bambergovi poti, kjer je jako huda strmina. Bolj na desno se je pred dvemi leti ponesrečil abiturient Emanuel Kusý-Dúbrav.
V ponedeljek je šel tretjič s kladivom in 7 klini gori, zvečer ga ni bilo nazaj v Aljažev Dom. V sredo pride oskrbnik to povedat v Mojstrano. Nemudoma gre rešilna ekspedicija, — Mojstrančani, pozneje še Jeseničani in Ljubljančani, — iskat ponesrečenca.
Danes, 15. avg. opoldne, izvem, da so ga našli mrtvega v steni. Hotelir Rabič ga je svaril, naj ne zabija klinov sam, ampak naj vzame seboj kakega tovariša za slučaj, če si n, pr. zlomi nogo, pa odgovoril je mladi pogumni doktor, Goričan, da on pleza previdno, spremljevalec pa bi ga v par dneh zapustil. Pomenljivo je, kaj sem govoril o Dr. Klem. Jugu in njegovih predrznih turah z Janko Mlakarjem, ko je le-ta prišel pred 14 dnevi iz Vel. Kleka k meni v družbi s Cilenškom, Janko je rekel: »Jaz ne poznam osebno mladega Dr. Juga, berem pa v »Plan. Vestniku« spise njegovih plezalnih tur. Jaka, zapomni si, on se bo kmalu ubil.« Podpisani pristavim svoje osebno mnenje: »Omne nimium nocet« — ne pretiravati, — vse kar je prav. To naj bi veljalo tudi pri turistiki.
Dr. Jug je iz Solkana. Študiral je v Italiji in v Parizu. Zadnje tri tedne je bil v Aljaževem Domu, od koder je delal plezalne ture čez Cmir, Stenar, Suhi plaz, Nastaljek, Špik itd. — V triglavsko steno je sedaj zabijal kline in po svoji poti delal iz kamenja piramide, da zaznamuje svojo pot. Padel je iz velike višine, ker je glava vsa razbita in truplo zelo poškodovano. — V mraku ga bodo pripeljali na Dovje v mrtvašnico.
Jakob Aljaž
* * *
Od druge strani se nam še poroča: V torek zvečer je prišel v Vrata dr. Jugov tovariš g. Ogrin iz Ljubljane. Vprašal je po dr. Jugu in zvedel od oskrbnika, da bi se bil imel Jug vrniti že prejšnji večer, a ga še vedno ni. G. Ogrin se je s še enim tovarišem takoj odpravil v steno, iskat dr. Juga. Pregledala sta teren pod steno in spodnjo steno in šla nato po Bambergovi poti na vrh, ne da bi našla kako sled o dr. Jugu. Tudi v knjigi v Aljaževem stolpu ni bilo njegovega podpisa. Obiskala sta nato vse bližnje koče, a o dr. Jugu ni nihče vedel ničesar. Tedaj je bilo jasno, da se je morala dr. Jugu pripetiti nesreča. Hitela sta v Mojstrano, kjer sta obvestila vodnika in poskrbela, da se je sestavila rešilna ekspedicija, sestoječa iz Jugovih tovarišev Skalašev in Mojstrančanov, katerim so se kasneje pridružili še Jeseničani in Ljubljančani. Rešilna ekspedicija je odšla na pot v četrtek. Dr. Jugovim tovarišem je bila dobro znana smer, v kateri je hotel dr. Jug najti novo pot čez triglavsko steno. Res so našli truplo na polici sredi med Pragom in Luknjo. Dr. Jug je padel do sto metrov globoko ter na mestu obležal mrtev s strtimi kostmi. Truplo so navezali na vrvi in ga spustili približno 300 metrov globoko na stezo, ki vodi proti Luknji. Odtod so truplo na nosilnici prenesli v Aljažev dom, odtam pa z vozom prepeljali v Mojstrano, kjer so ga položili v krsto, nato pa prenesli v mrtvašnico na Dovjem.
