Intervju v reviji Acta Carsologica, ki je v angleščini in ga je opravil Janez Mulec, je nastal kot predstavitev dela prof. dr. Jurija Kunaverja, enega najpomembnejših slovenskih geografov in krasoslovcev, ki je s svojim delom močno zaznamoval raziskovanje kraškega sveta, pedagoško delo in popularizacijo geografije v Sloveniji in širše.
Naslov intervjuja odraža temeljno nit Kunaverjevega dela: kako se lokalne značilnosti kraškega sveta, zlasti slovenskega krasa, povezujejo z globalnimi geološkimi in geomorfološkimi procesi. Kunaver je skozi desetletja raziskoval razvoj kraških oblik, pomen podzemnih voda, paleokras in vpliv človeka na kraško pokrajino, pri čemer je vedno poudarjal povezanost naravnih in družbenih dejavnikov.
V intervjuju se Kunaver ozira na svojo dolgo kariero na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je izobrazil generacije geografov, učiteljev in raziskovalcev. Njegov pristop je bil vedno terensko usmerjen, z močno poudarjeno didaktično komponento. Študente je spodbujal k opazovanju pokrajine, kritičnemu mišljenju in razumevanju procesov v prostoru.
Poleg akademskega dela je bil Kunaver tudi izjemen popularizator znanosti — pisal je članke, knjige, vodil ekskurzije in predaval širši javnosti. Njegova sposobnost, da zapletene geomorfološke pojave razloži razumljivo in slikovito, mu je prinesla široko spoštovanje.
Kunaver ne obravnava krasa zgolj kot geološki pojav, temveč kot kulturno krajino, kjer se narava in človek prepletata skozi zgodovino. V intervjuju poudarja pomen varovanja kraškega okolja, trajnostnega razvoja in razumevanja dediščine, ki jo kraški svet nosi v sebi.
Dotakne se tudi izzivov sodobne geografije, ki se po njegovem mnenju včasih preveč oddaljuje od terenskega dela in osebnega stika z naravo. Opozarja na pomen lokalnega znanja, ki je ključno za razumevanje globalnih sprememb.
Intervju ni le strokovni pregled, temveč tudi osebna pripoved o življenju z geografijo. Kunaver govori o svojih učiteljih, sodelavcih, terenskih doživetjih, pa tudi o družinskih koreninah, ki segajo v alpinistično in naravoslovno tradicijo. Njegov oče, prof. Pavle Kunaver, je bil prav tako pomembna osebnost slovenskega naravoslovja, kar je Jurija močno oblikovalo.
Kunaver zaključi z mislijo, da je geografija več kot znanost — je način gledanja na svet, ki zahteva radovednost, spoštovanje in odgovornost.
https://ojs.zrc-sazu.si/carsologica/article/view/14432/12575
Jurij Kunaver – geograf, krasoslovec in pedagog
Jurij Kunaver (roj. 13. junija 1933 v Ljubljani) je slovenski geograf, geomorfolog, krasoslovec, pedagog in publicist, ki je s svojim delom močno zaznamoval raziskovanje krasa, geografsko izobraževanje in popularizacijo naravoslovja v Sloveniji. Je zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, dolgoletni predavatelj na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete, ter eden najvidnejših slovenskih raziskovalcev visokogorskega krasa.
Njegovo znanstveno delo obsega predvsem geomorfološke študije, raziskave paleokrasa, razvoj kraških oblik, analizo podzemnih voda in varstvo kraške dediščine. Bil je tudi dejaven sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, kjer je prispeval k številnim domačim in mednarodnim projektom.
Jurij Kunaver je znan po svoji pedagoški strasti in terenskem pristopu. Kot profesor je izobrazil generacije geografov, učiteljev in raziskovalcev, ki so pod njegovim mentorstvom razvijali kritično mišljenje, opazovalne sposobnosti in spoštovanje do prostora. Poleg akademskega dela je bil tudi izjemen popularizator znanosti — pisal je poljudne članke, učbenike, vodil ekskurzije in predaval širši javnosti.
Njegova ljubezen do narave in gora je bila globoko zakoreninjena v družinski tradiciji. Njegov oče, prof. Pavle Kunaver, je bil znan naravoslovec, pedagog in alpinist, ki je močno vplival na Jurijevo življenjsko pot. Jurijev brat, Aleš Kunaver (1935–1984), je bil izjemen alpinist, gorski reševalec in vodja številnih himalajskih odprav. Aleš je bil znan po svoji skromnosti, tehnični dovršenosti in organizacijskih sposobnostih, Jurij pa je njegovo delo pogosto spremljal, dokumentiral in vrednotil z geografskega vidika.
V intervjuju v reviji Acta Carsologica Vol. 54 No. 1 (2025) so pripravili intervju, kjer je Jurij Kunaver razgrnil svoje poglede na razvoj geografije, vlogo lokalnega znanja, pomen terenskega raziskovanja in odgovornost do narave. Njegova misel, da se resnična geografija dogaja v naravi, med ljudmi in v dialogu s prostorom, ostaja vodilo mnogim, ki stopajo po njegovih stopinjah.
