Slovenske novice, 06. oktober 2023
SAMO ZA CESTO
Gorske nesreče se vrstijo, padel rekord v številu posredovanj. V Jerebici iz stene kar 18 ur reševali poškodovanega alpinista.
Pretekli vikend, zadnji v poletni sezoni, ko je na Brniku dežurala združena ekipa za helikoptersko reševanje v gorah, so imeli gorski reševalci spet polne roke dela. Zaradi lepega vremena se je v gore odpravilo mnogo ljudi, kar veliko se jih je znašlo v zagati. V soboto so posredovali sedemkrat, v nedeljo pa kar devetkrat. Z Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) so sporočili, da je trenutno število intervencij višje v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni novo rekordno število nesreč v gorah.
Začelo se je v soboto, že zjutraj, ko je gorski reševalec Gorske reševalne službe (GRS) Ljubljana pod Kamniškim sedlom v gozdu našel premraženo in zmedeno planinko, jo pospremil do Jermance, tam pa sta jo prevzela pripadnika GRS Kamnik in jo prepeljala v ZD Kamnik.
Gorski reševalci GRS Tržič in dežurna ekipa z Brnika so tega dne poskrbeli še za planinko, ki je po piku ose na planini Dovžanka doživela anafilaktični šok, in jo še pravočasno odpeljali v UKC Ljubljana, ekipi GRS Celje in Bovec pa sta z dežurno ekipo z Brnika posredovali na poti z Mrzle gore na Okrešelj in pod Vrhom Kraj sten, kjer sta se poškodovali planinki.
spuščali čez steno. Foto: GRZS
V soboto pozno popoldne se je zalomilo alpinistični navezi v smeri Sivi ideal v steni Jerebice na Bovškem in sledila je ena najbolj zahtevnih reševalnih akcij v zadnjih letih. Ponesrečenca namreč po padcu v mokrem delu stene okoli 150 metrov pred njenim iztekom ni bilo mogoče doseči s helikopterjem, zato so se morali gorski reševalci GRS Bovec do njega in njegove soplezalke spuščati čez steno po vrveh. »To je bila ena težjih reševalnih akcij zadnjih let na območju GRS Bovec: 300 metrov spusta do ponesrečenega, 150 metrov dvigovanja ponesrečenega in soplezalke iz izredno strme zajede do prvega mesta, kjer je bilo ponesrečenega mogoče pobrati s helikopterjem. Osemnajst ur truda, od tega štiri ure vitlanja na roke,« so sporočili z GRZS.
Švicarja zamudila gondolo
Tudi člani GRS Kamnik so imeli nočno, a povsem nepotrebno reševalno akcijo. Švicarja sta namreč pri sestopu z Velike planine sledila Googlovi cestni navigaciji in zašla v nevaren in strm teren, s katerega so ju morali reševati. Menda sta zamudila zadnjo večerno gondolo in se odpravila brez poznavanja terena v dolino. Izgubljena so našli s pomočjo helikopterja Slovenske vojske in ju peš pospremili v dolino.
»Ponovno se je zgodilo, da je google zemljevid »pomagal« planincem zgrešiti pot čez Rigelj. Planinci, hribolazci, turisti, dobro je poznati osnove orientacije in uporabljati ustrezne zemljevide. Google maps je samo za na cesto. Tudi tema vedno prej leže na zemljo. Pred turo napolnite ali kupite baterije za svoje svetilke,« opozarjajo z GRS Kamnik.
Kot nam pove načelnik GRS Kamnik Jernej Lanišek, ki je sodeloval pri akciji, sta bila Švicarja precej prestrašena, ni pa bilo prvič, da se je na tej poti čez Rigelj kdo zgubil. Turisti tam precej redno sledijo cestni navigaciji in zaidejo v težave, gorski reševalci pa jih nato rešujejo iz zagate. »Zato smo že sporočili Googlu, naj to pot izbriše, vendar ni bilo nobenega odziva. Prav tako smo na začetku poti na Veliko planino postavili opozorilne table, vendar jih je nekdo odstranil.«
Lanišek nam še pove, da število njihovih intervencij vsako leto naraste za okoli 10 odstotkov. Pri tem je veliko nepotrebnih oziroma bi jih lahko le z malo boljšim poznavanjem razmer sploh ne bilo. »Pravih gorskih nesreč na srečo ni veliko, največ jih imamo zaradi slabe pripravljenosti in opreme. Tudi letos smo imeli ogromno intervencij na Veliki planini in na bivaku pod Skuto. Zanimivo, od tam po navadi rešujemo Francoze, ki kot turisti pridejo v Slovenijo in zaradi objav na instagramu želijo obiskati še ta bivak. A pot do njega ni lahka, je neoznačena. Spomladi smo reševali štiri Francoze, ki so bili popolnoma neopremljeni, a so kar rinili gor v snegu, potem pa so po snežnem viharju ostali tam ujeti v globokem snegu. Res ne razumem, kako turistom pride na misel, da sploh gredo v hribe, če nimajo izkušenj in ne poznajo poti,« opozarja Lanišek.
Tina Horvat
