O knjigi Strela z jasnega
Knjiga Strela z jasnega Bibe Jamnik Vidic je pretresljiva izpoved moškega, ki je v sebi nosil travmo 50 let. Podnaslov Krivda preživelega in pot odrešitve nam pove veliko o trpljenju in bolečini ter končnem olajšanju.
Govori namreč o tragični nesreči na Malem Triglavu leta 1972, ko je Dare Vidic preživel udar strele, umrlo pa je pet mladih ljudi. Sprašuje se, zakaj je on ostal živ in nepoškodovan, drugi pa so umrli ali utrpeli poškodbe. Ko se je tistega dne prebijal še z dvema planinkama z Malega Triglava do Kredarice po pomoč, se čudi, da se na tej poti ni nič zgodilo, saj so bili vsi v šoku, ko so se spuščali neprevidno in hitro po mokrih skalah. Ko so prispeli v kočo in povedali, kaj se je zgodilo, se njim ni posvetil nihče ali jim nudil psihično pomoč, ki bi bila danes samoumevna. Vse to doživljanje nesreče je zakopal globoko vase in s tem živel naprej. Bolečina ob izgubi prijatelja in še druge smrti, s katerimi se je moral soočiti v življenju, pa se je samo poglabljala. Končno tudi svojim otrokom prizna krivdo in se opravičuje za leta in leta, ko ga »ni bilo«.
Knjiga je zanimiva, berljiva, iskrena izpoved moškega, ki ne izraža čustev in se končno odpre svoji ženi novinarki, ki njegovo izpoved napiše. K razjasnitvi dogodkov pripomorejo tudi časopisni članki o nesreči, pričevalci in spremne besede znanih osebnosti.
Se že veselim ogleda dokumentarca Triglav: pot odrešitve.
Valentina Bernot
Dare Vidic v knjigi Strela z jasnega prvič celovito spregovori o tragediji izpred (dobrih) petdesetih let, ko je strela na Triglavu zadela skupino mladih planincev. Štirje so umrli, med njimi njegov najboljši prijatelj, sam pa je kot 13-letni deček preživel.
Knjiga je osebna pripoved o soočenju s krivdo preživelega, o dolgotrajnem molku in o poskusu, da bi skozi pogovor z zadnjimi pričevalci našel notranji mir. Vidic se vrača k dogodku, ki ga je zaznamoval za vse življenje, in ga postavlja v širši kontekst planinske kulture, spomina ter človeške ranljivosti v gorah.
“Oplazi te in vzdigne v zrak. Letiš čez skale kot v počasnem filmu. Nič ne čutiš, nič ne boli, nič ne kljuva in ne skeli. Vse telo imaš čisto otrplo. Če še tako razbijaš z omrtvičenimi rokami po skalah, da bi jih oživel, ne spraviš vanje življenja. Mlatiš z njimi po skalah, kri teče iz njih, vidiš, da so žive, veš, da si živ, pa vseeno nič ne čutiš. Samo trese, kar naprej trese, česar koli se dotakneš, trese. Pa smrdi, naravnost pošastno smrdi. Ja, če bi bila verna, bi rekla, da sem v peklu. Zaudarja po žveplu, po ožganem mesu, po osmojenih dlakah.” – Tovariš, 7. 8. 1972
Vsebina in sporočilo
Osebna izpoved: iskren zapis o bolečini, nemoči in strahu, ki ga je nosil desetletja.
Zgodovinski spomin: dokumentiranje ene najhujših planinskih nesreč v Sloveniji.
Iskanje odrešitve: poskus, da bi skozi besedo in spomin premagal krivdo in našel spravo s preteklostjo.
Kultura gorništva: knjiga opozarja na nepredvidljivost narave in na odgovornost, ki jo nosi vsak, ki stopi v gorski svet.
STRELA Z JASNEGA
Krivda preživelega in pot odrešitve
Dare Vidic
Napisala BIBA JAMNIK VIDIC
2025 Založba Chiara
Izdala in založila: Založba Chiara
Za založbo: Simona Hana Boc
www.zalozba-chiara.si
Uredil: Vladimir Habjan
Spremna besedila: Primož Škoberne, Ajda Rooss, Aleš Žemlja, Jasna Pečjak, Metka Klevišar, Nataša Pergar, pater Karel Gržan, Polona Lapornik Jamnik, Saša Petejan
Jezikovni pregled: Sonja Čokl
Oblikovanje in prelom: PhotoZ
Fotografija na naslovnici: Rožle Bregar
Fotografije: Dare Vidic, arhiv Dareta Vidica, Borut Grce – Brut
Vizualist (Rožle Bregar, Timotej Vrtnik, Tadej Gorzeti)
Tisk: Prima IP
Naklada: 500
1. izdaja
Ljubljana, 2025
CIP – Kataložni zapis o publikaciji
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
821.163.6-94929 Vidic D.
VIDIC, Dare
Strela z jasnega krivda preživelega in pot odrešitve/Dare Vidic; napisala Biba Jamnik Vidic; [spremna besedila Primož Škoberne… [et al.]; fotografije Dare Vidic … et al.]. –
Ljubljana: Chiara, 2025
ISBN 978-961-7205-59-6
COBISS.SI-ID 252012803
Spomin in opomin
Dogodek, ki se vrača s skoraj pol stoletnim zamikom, je več kot osebna zgodba – je spomin in opomin:
Spomin na mlada življenja, ki jih je gora vzela v trenutku.
Opomin, da so gore prostor lepote, a tudi nevarnosti, kjer se človek sooči z lastno krhkostjo.
Sporočilo, da travme ne izginejo, temveč čakajo, da jih človek predela – včasih šele po desetletjih.
Opomin, da je v gorah potrebna ponižnost: nobena izkušnja, nobena mladostna lahkomiselnost ne more odpraviti dejstva, da je narava nepredvidljiva.
Strela z jasnega je knjiga, ki presega žanr planinskega potopisa. Je intimna kronika preživetja in hkrati univerzalna zgodba o tem, kako se človek sooča z življenjskimi preizkušnjami, ki jih prinese gora – in kako se spomin lahko spremeni v opomin za prihodnje generacije. Če gledamo naprej (nazaj), čakamo na Šešokovo knjigo o tragediji na Breithornu …
29. 7. 1972 zjutraj se je kljub nevihtnemu vremenu odpravila na Triglav (2864 m, Julijske Alpe, Atlas 53 B 3) skupina desetih planincev. Z vrha so sestopali strnjeno in se niso umaknili z grebena. Na Malem Triglavu je vanje udarila strela. 17-letni Marjan RAKOVEC, dijak z Zgornje Dobrave pri Kropi, 16-letni Janez KRČ, dijak iz Kranja, 19-letni Jože JEŠE, dijak s Spodnje Dobrave pri Kropi, in 14-letni Roman AVGUŠTIN, učenec s Zgornje Dobrave, so obležali mrtvi. 26-letni Janez ŽUMER, avtomehanik z Bleda, je zaradi poškodb kasneje podlegel v bolnišnici. Trije so bili opečeni, eden od njih je imel tudi topo poškodbo na glavi. Deveta je bila duševno pretresena, deseti pa brez poškodb. (Delo 1. 8. 1972 opis, PV 1973, 211 pregled reg.; Triglav simbol 258om.; Skripta, Šegula, Nevarnosti 216, 467 om.; GRS Tržič 30 om.). France Malešič, Alpinistični razgledi – 50
Dare Vidic je 29. julija 1972, ko je bil star 13 let, na sedlu Malega Triglava doživel in preživel hudo nevihto. Več strel je udarilo v 14 pohodnikov. Štirje mladi fantje so umrli na kraju nesreče, eden čez nekaj dni v bolnišnici. Drugič ga je usoda zaznamovala leta 1991, ko je v zibki našel mrtvega, komaj štiri mesece starega sina Luka. Tretjič pa leta 2006, ko je deset dni pred svojim 44. rojstnim dnem umrla njegova žena Rezka.
Je večni optimist, ki verjame v življenje. Po duši romantik in rokodelec, ki ga navdihuje vse, kar potrebuje izboljšavo. Veliko časa preživi na svojem vrtu. Rastline ima rad, pravi, da jih sliši, sploh zelišča ga rada »pokličejo«. Kot ljubitelj narave se za njeno ohranitev bori v okviru ene od civilnih iniciativ in preko enega od društev za varovanje okolja. Narava ga zdravi in polni z energijo. Je tudi strasten in pronicljiv bralec, ki se zna vživeti v zgodbe, ki jih prebira. Ob pripovedovanju svoje se je vanj začelo počasi plaziti zadovoljstvo, veselje do življenja in nazadnje notranji mir.
