01. maj 2008
Aprila leta 1980 sva z mojim takratnim soplezalcem Zvoncem Drobničem v Koglu zlezla smer med Zupanovo in Virensom in jo posvetila klubski kolegici Tini Jakofčič, ki se je ponesrečila v Chamonixu. A kaj hitro sva bila, mulca, okregana s strani starejših (AR številka 11), kaj da plezava prvenstvene tam, ker že obstaja Direktna smer … V nobenem vodničku je ni bilo, res pa sva nad gredino našla dva stara klina (in jih tudi “objavila”). A pod gredino prvenstvo ni sporno, saj se je preko zgornje gladke plošče dalo prebiti le s svedrovci, pa tudi spodnja ni bila od muh …
Od takrat se tam ni zgodilo nič, smer čaka na prosto ponovitev, morda tudi prvo ponovitev sploh … Kaj čakamo ? Ne bi enkrat namesto Zupanove (ali Centralne, kot se je tudi imenovala nekoč) poskusili malo bolj proti desni ?
Pavle Kozjek
AR-11-1981, str. 17
KAMNIŠKE IN SAVINJSKE ALPE
KOGEL – JUGOVZHODNA STENA
STARE IN NOVE ZANIMIVOSTI
Stena je dolgo zavračala poskuse. V letu 1937 je Adolfu Šmidu in Viliju Virensu uspelo preplezati značilni kamin in zajedo desno od vrha. Vodilnim plezalcem, ki naj bi jim stena nekako »pripadala«, to ni bilo všeč. Čeprav je bila to zanesljivo prva smer v steni in je še danes izredno priljubljena, je bila izpuščena celo v alpinistični zgodovini Stene in grebeni Borisa Režka. Zamera je bila celo tolikšna, da je naprimer pri vzponu v zahodni steni Jermanovega turna, kjer je sodeloval tudi Virens, omenjen le France Ogrin, »kdo je bil z njim, pa je ostalo nepojasnjeno«.
Stena je dolgo zavračala poskuse. V letu 1937 je Adolfu Šmidu in Viliju Virensu uspelo preplezati značilni kamin in zajedo desno od vrha. Vodilnim plezalcem, ki naj bi jim stena nekako “pripadala”, to ni bilo všeč. Čeprav je bila to zanesljivo prva smer v steni in je še danes izredno priljubljena, je bila izpuščena celo v alpinistični zgodovini Stene in grebeni Borisa Režka. Zamera je bila celo tolikšna, da je naprimer pri vzponu v zahodni steni Jermanovega turna, kjer je sodeloval tudi Virens, omenjen le France Ogrin, “kdo je bil z njim, pa je ostalo nepojasnjeno”.
Ob takem zanemarjanju je bilo po toliko letih komaj mogoče ugotoviti, da sta bila v Koglu Virens in Šmid in ne Gombač, kot je bilo večkrat navajano. Še vedno pa ni znan točen datum vzpona.
20. oktobra 1937 sta Janez Gregorin in Karel Tarter v osrednji delu preplezala odlično Direktno smer. Sodobniki navajajo, da sta bila takrat odlično vplezana in se je naprimer Tarter baje zlahka dvigoval na eni roki. V reviji Planinska matica sta že leta 1937 na strani 52 objavila članek, opis in fotografijo z vrisano smerjo. Ocenila sta jo s VI, steno pa primerjala z slavnimi stenami Schüsselkarspitze, Fleischbank in Dachla. Zaradi nejasne fotografije in opisa so plezalci po vojni večkrat ponavljali smer Šmid-Virens, misleč, da je to Direktna. 1954 sta bila v vodniku V naših stenah na strani 114 celo objavljena opis in skica, ki pa sta iz razumljivih razlogov povsem shematična (glej 2. stran AR 11, leva zgornja skica).
Prva ponovitev Direktne smeri je uspela šele 10. oktobra 1954 Matjažu Deržaju in Marku Dularju. Dular je nato v Planinskem vestniku napisal članek in potrdil oceno. Objavil je tudi novo skico, ki pa
je prav tako zelo približna. Žal se je nato prekmalu ponesrečil, da bi dal natančni opis (omenjena članka in skica sta v PV 1955, stran 147). Za tem ponovitev smeri kljub več poskusom hote ali nehote ni nikomur več uspela. Znano je bilo le to, da poteka med smerjo Šemrov-Zupan (Centralna) in Šmid-Virens.
V tem področju sta 3. in 12.4.1980 Zvone Drobnič in Pavle Kozjek preplezala smer, za katero sta predlagala ime Spominska smer Tine Jakofčič (zgoraj desna skica na 2. strani). Glede na to, da med Centralno in Virensovo smerjo ni prav veliko prostora, po drugi strani pa verjetno iz stene ne želimo delati “gužve”, pa tudi upoštevajoč opis, je zelo verjetna domneva, da je nova smer praktično ponovitev stare Direktne z določenimi variantami.
Kar je tu prvenstvu močno vprašljivo, tudi variante ne bi veljalo poimenovati kot spominske. Spominska smer verjetno res zasluži, da je preplezana v takem delu stene, kjer ne bi bilo nobenega dvoma o prvenstvu.
Če kdo ve karkoli o Direktni smeri in poskusih ponovitev, naj to sporoči. Vsekakor kaže poiskati staro smer do vseh podrobnosti. Do takrat pa predlagamo, da velja objavljena smer kot druga ponovitev Direktne smeri, objavljeni opis pa velja za Direktno smer, seveda z razlago, kako je prišlo do tega.
Še ena zanimivost iz Kogla. 27.10.1979 sta Janez Skok in Rok Kovač začela, 29.10.1980 pa Rok Kovač in Lidija Painkiher dokončala novo smer Marije Pomočnice med Rumeno zajedo in Tržiško smerjo z začetkom nad ogromnim vratastim izsekom (spodnja skica na drugi strani). Smer je bila zaradi manj primernega imena objavljena kot Akademska. Vendar si kar priznajo, da nam raznovrstne Marije Pomočnice prihajajo dostikrat na misel.
France Malešič, Bojan Pollak
– – –
Spominska smer Tine Jakofčič
04. maj 2008
V soboto sva se s Pavletom podala v Kogel in nezgažen sneg pod steno je govoril, da sva vsaj v prvomajskih praznikih prva zakoračila pod to steno. Prva pa sva verjetno tudi ponovila smer, ki jo je Pavle z Zvonetom Drobničem kot prvi preplezal davnega leta 1980. Zakaj je samevala dolgih 28 let, mi ni povsem jasno. Smer je lepa, z uporabo nekaj tehnike ni pretežka, zgornji del je vsaj tako lep kot sosednji Zupan, morda mestoma še malo težji.
Pravzaprav sva šla pogledat, če gre smer tudi na frej. Že prvo tehnično mesto je bilo (ne samo zaradi nekoliko mokre poči) dovolj zaguljeno za oceno okoli VIII, plošča pod gredino pa (vsaj meni) ostaja uganka in tudi izziv za prave “platenmajstre”.
Tretjega maja je še malo zeblo v prste na rokah, poleg skromno odmerjenih obdobij sončka, sva bila deležna še manjše snežne plohe in jutranjih kapljic iz ne prav obetajočih oblakov. Sicer pa na Podih še vlada prava zima.
Urban Golob
Komentar:
5. maj 2008 ob 16:45
Živjo,
mislim da sem z soplezalcem ene par let nazaj plezal zgoraj omenjeno smer, začela sva levo od Viriensa skozi zguljene plate v spodnjem delu smeri, kjer sva si pomagala s tehniko. V smeri nad gredino pa sva dokaj zgubljeno plezala proti vrhu in si še enkrat pomagala s tehniko, v zgornjem delu pa sva srečala mislim samo en klin. Idejo za vzpon sem dobil v plezalnem vodniku Tomo Česna.
LP
Matej Kladnik
6. maj 2008 ob 15:54
Aleš Bjelčevič se je tudi javil na AN: z Marjanom Kovačem sta jo ponovila nedavnega leta 1985 …
