Grepizem kot filozofija hoje po brezpotjih
V času, ko so gore prepredene z aplikacijami GPS, sledmi in markacijami, se tiho uveljavlja gibanje, ki se vrača k bistvu gorskega doživetja – k svobodi, intuiciji in raziskovanju. V Italiji mu pravijo greppismo, pri nas pa bi ga najlažje opisali kot hojo in plezanje po brezpotjih.
Kaj je grepizem?
Gre za način gibanja po gorah, ki se izogiba označenim potem, opisom in tehničnim pripomočkom. Greppisti se podajajo na strma skalnata pobočja – »greppi« – brez smerokazov, brez rdečih pik in brez varoval. Njihova pot je nepredvidljiva, pogosto neznana in zahteva popolno zanašanje na lastne sposobnosti: orientacijo, opazovanje terena, izkušnje in pogum.
Vsekakor bi morali pri takšnem bolj prvinskem načinu ločiti tudi neobstoj GPS-sledi ali vsaj da za večjo mero pustolovščine ne uporabljamo tovrstne navigacije. Planica-Pokljuka, Gamsove in Kozorogove police, … brez … Sčasoma pa se vsako brezpotje tako ali drugače uhodi!?
Giorgio Madinelli, furlanski alpinist in filozof grepizma, je gibanje opredelil kot »franciškanstvo alpinizma« – skromno, svobodno in brez želje po osvajalnosti. Po njegovem mnenju je alpinizem postal manifestacija modernosti, ki se osredotoča na premagovanje težav z vse bolj sofisticiranimi pripomočki. Grepizem pa išče stik z goro brez posrednikov.
Brezpotja – domača različica grepizma
Tudi v slovenskih gorah poznamo tovrstno gibanje. Hoja in plezanje po brezpotjih, iskanje prehodov čez grape, grebene in strme trave, plezanje po II. stopnji brez varovanja – vse to je del naše gorske tradicije. Julius Kugy, ki ga Madinelli omenja kot zgled, je s svojimi vodniki raziskoval Julijske Alpe prav po takšnih poteh.
V naših krajih se temu ne reče »greppismo,« a duh je isti: gre za stik z naravo, za raziskovanje, za spoštovanje terena in za sprejemanje tveganja. Brezpotja niso le fizični prostor, temveč tudi duhovna drža – odpoved varnosti v zameno za pristnost.
Primerjalna tabela: Grepizem vs. druge oblike gorništva
| Značilnost | Grepizem (hoja in plezanje po brezpotjih) | Klasično gorništvo | Alpinizem | Planinstvo |
|---|---|---|---|---|
| Pot | Neoznačena, neobstoječa | Označena ali brezpotja | Smeri v stenah | Označene poti |
| Tehnika | Brez varovanja, največ II. stopnja | Hoja, lažje plezanje | Plezanje z varovanjem | Hoja |
| Oprema | Minimalna (čelada, dereze) | Osnovna gorniška oprema | Vrv, klini, čelada, ipd. | Lahka oprema |
| Cilj | Raziskovanje, svoboda | Doživetje narave | Osvojitev vrha, težavnost | Uživanje v naravi |
| Filozofija | Skromnost, intuicija, domišljija | Spoštovanje narave | Premagovanje težav | Rekreacija, druženje |
| Tveganje | Visoko (orientacija, teren) | Zmerno | Visoko | Nizko |
| Medijska pozornost | Skoraj nič | Občasna | Pogosta | Pogosta |
Madinelli je svojo filozofijo strnil v knjigi, posvečeni Sentiero delle Creste Tramontine, novi neoznačeni poti v Furlaniji, ki bo uradno odprta 21. septembra. Pot zahteva 1900 metrov višinske razlike in traja okoli 12 ur – udeležba je na lastno odgovornost. Gre za simbolno dejanje: povabilo v svet, kjer ni zagotovil le izziv in svoboda.
Copilot
