Slovenske novice, 03. oktober 2000
Če bo šlo vse po načrtih, se bosta Davo in morda še en član odprave že jutri zadnjič podala na goro – Ob koncu tedna bi se torej lahko zgodilo, da bo Karničar že smučal s Himalaje!
Bazni tabor pod Everestom, 2. oktobra

veliko dela, saj pomaga vsem, tudi Šerpam.
Danes pa smo utrujeni! Več ur smo z vrvmi opremljali smer nad tretjim višinskim taborom, in to v hudem vetru, tako da smo zjutraj najprej v šotorih nekaj ur čakali, da se veter umiri,« je med sezuvanjem višinskih čevljev pripovedoval Dava Zangbu. Naši šerpe, razen sirdarja Ang Dordži, ki se je zaradi hudega granuloma vrnil v bazo, so po pobočju napeljali približno 400 metrov vrvi, šerpe korejskih odprav pa še dodatnih 200 metrov, tako da je zdaj vzpon do Ženevskega raza, torej do višine 7700 metrov, opremljen s fiksnimi vrvmi, s katerimi se alpinisti varujejo predvsem pri sestopu, pomagajo pa tudi pri orientaciji.
Medtem ko Davo Karničar počiva v baznem taboru in Franc Oderlap okreva po angini, se preostali štirje alpinisti aklimatizirajo na gori. V petek so vsi štirje, Urban in Tadej Golob ter Grega Lačen in Matej Flis, prespali v drugem višinskem taboru, kjer je imel le Urban nekaj več težav z višino. Včeraj so Matej, Grega in Tadej prespali v tretjem višinskem taboru, Urban pa se bo na višino 7300 metrov povzpel danes. Jutri se bosta na goro podala Franc Oderlap, ki je okreval po angini, in zdravnik Jurij Gorjanc. Kot je napovedal Karničar, bo počival do torka ali srede, nato pa se bo, če bo šlo vse po sreči, zadnjič podal na goro.
Smer na Everest v veliki meri opremljajo Nepalci oziroma šerpe, ljudje z vzhoda, kar pomeni njihovo ime, ki so se pred stoletji iz Tibeta preselili v dolino Kumbu. Marsikdo si pod imenom šerpa predstavlja nosača, vendar so ljudstvo, od katerih pa velik odstotek moškega dela prebivalcev služi kruh kot nosači. V drugih predelih Nepala, na primer pod Annapurnami, so nosači predstavniki drugih ljudstev. Pri vzponih na Everest imajo šerpe pomembno vlogo. Vsaka odprava ima več – slovenska ima štiri – višinskih nosačev, ki alpinistom pomagajo na goro spraviti opremo, hrano, kisik, postavljati šotore in če je treba, smer tudi opremijo s fiksnimi vrvmi.
Vsi na vrh, Davo smuča v soboto
»Vsak od vas bi rad osvojil vrh, zato bomo vse načrtovali tako, da bo vseh šest imelo to možnost in ne bomo ostali neizpeta odprava,« je po zajtrku, na katerem smo bili po dolgem času zbrani vsi, saj danes alpinisti počivajo v baznem taboru, na jutranjem kolegiju vodja odprave Si.mobil Ski Everst 2000 Davo Karničar razločil načrt osvajanje gore, ki sta ga skovala s sirdarjem Ang Dordžijem. Tako bodo prvo skupino, ki bo poskušala osvojiti vrh predvidoma v soboto, sestavljali Davo Karničar, Franc Oderlap ter šerpi Ang Dordži in Pasang Tenzing.
Medtem ko se morajo alpinisti dobro aklimatizirati, so šerpe že ob rojstvu prilagojeni na veliko višino, saj se večina že rodi približno 4000 metrov visoko, kjer je v vdihanem zraku le še približno polovica kisika. Everest je gora rekordov in vsako leto jih podirajo prav šerpe. Spomladi, ko je bilo v baznem taboru kar 21 odprav, 200 šotorov oziroma 500 ljudi, je padel nov hitrostni rekord. Babu Čiri, 34-letni šerpa, je postavil nov hitrostni rekord na Everest, in sicer je iz baze na vrh potreboval 16 ur in 56 minut. To je mož, ki je že desetkrat stal na vrhu in postavil tudi časovni rekord bivanja na vrhu. Kar 21 ur je prebil na višini 8848 metrov, preden je sestopil! Še vedno pa ni presegel šerpe Apeja, ki je stal na vrhu že 11-krat. Le še Ang Rita je stal na vrhu desetkrat, več mlajših pa jim sledi, tudi naš sirdar. Ko vprašam Ang Dordžija, ali tudi sam tekmuje v teh rekordih, se namuzne. Pri 29 letih je stal na vrhu že šestkrat, trikrat na vrhu Čo Oja, enkrat na Broad Peaku, Gašerbrumu, petkrat na Ama Dablamu, spomladi pa je v štirinajstih urah z baznega tabora dosegle južno sedlo.
Zaradi pomanjkanja fiksnih vrvi je opustil hitrostni rekord. »Vendar smo mi odvisni od klientov, vse svoje ambicije podrejamo njim,« prizna sirdar, ki je tako kot drugi plezalci začel kot nosač, nato je bil pomočnik v kuhinji, višinski nosač, zadnja leta pa je ob vsaki odpravi vodja nepalskih nosačev, sirdar. »To je sezonsko delo, zato kljub zaslužku približno dva tisoč petsto dolarjev na odpravo težko preživimo.« Poleg dnevne plače dobijo višinski nosači tudi za vsak vzpon bonus, odvisno do katere višine gredo.
Maja Roš