Slovenski poročevalec, 22. junij 1955
BOJ ZA OSVOJITEV NAJVISJIH VRHOV NA SVETU ŠE NI KONČAN…
Na vsem svetu je štirinajst gorskih velikanov, ki presegajo 8000 m nadmorske višine. Morda misli kdo, da so po neraziskanem svetu v Andih ali v srcu Antarktide še kakšne gore, ki bi bile višje, toda precej verjetno nobena več ko 8000 m visoka gora na svetu ni neznana. Sedem vršačev izmed teh štirinajstih je bilo že osvojenih v zadnjih petih letih z Anapurno kot prvo. Ravno polovica teh orjakov pa še čaka alpinistov, ki jim bodo kos.
Če kratko ponovimo zgodovino zmag nad terni velikani, moramo seveda začeti z Mont Everestom, ki je s svojimi 8888 m naj višji med vsemi. Osemindvajset let so Angleži raziskovali terene okoli te gore in pustili tam tudi eno smrtno žrtev. Leta 1922 so prav oni plačali tamkaj svojo drznost s sedmimi žrtvami. Dve leti pozneje so ostali štirje alpinisti za vedno tam. Tudi v letih med 1933 in 1938 so se Angleži nekajkrat spoprijeli s to goro in to ponovili še leta 1950 in 1951 po vojni. Leta 1952 so jim šli pomagat še Švicarji, toda brez uspeha, leta 1953 pa sta v sestavu angleške odprave vendarle prva stopila na Everest Hillary in Tensing.
Drugi premaganec med osemtisočaki — K 2 ali Godwin Austen (8614 m) je padel po zaslugi Italijanov. Tudi tega so nepopustljivi alpinisti zavzemali več kot šestdeset let. Predvsem so ga hoteli imeti za svojega Italijani, kar se jim je slednjič lani res tudi posrečilo.
Za njim je prišel na vrsto Kangčenčunga (8579 m), ki je časovno zdržal najdlje, in sicer prav do letos. Zanimivo je, da so mu hoteli stopiti na temelj že v prejšnjem stoletju, toda vsi poskusi so bili zaman. Marsikateri drzni alpinist je moral ostati v njegovih prepadih. Letos sredi maja so ga ukrotili Francozi.
Po višini nekoliko »skromnejši« je 8153 m visoki Čo-oju (8153), ki so se ga lotili Američani leta 1952 in ga res tudi »podrli« dve leti pozneje. Nanga Parbat (8125 m), ki leži na meji med Kašmirom in
Turkestanov, je pobral svojo prvo žrtev že leta 1895. Več ko trideset let pozneje so se povzpenjali nanj Nemci, Američani in tudi Avstrijci, vendar so morali večkrat odnehati in pustiti tam še precej žrtev. Leta 1937 se je neka nemška odprava vrnila od ondod brez šestnajstih ljudi. Šele leta 1953 je Avstrijcem in Nemcem slednjič le uspelo, da so zavzeli to strašno goro. Anapurna, ki meri 78 metrov več kot 8000, pa je bila osvojena, kakor smo že omenili, prva po zaslugi Lachenala in Herzoga 3. junija 1950.
Med sedmimi gorskimi velikani nad 8000 m, ki jih je še treba priti do vrha, je nekaj takih, ki se jih ni lotila še nobena odprava. To velja za 8035 m visoki Gasherbrum II (8035 m) in za malo nižji Gosaithan (8013 m). Drug, zelo malo znani vrh je Manaslu (8128 metrov), s katerega se je morala praznih rok vrniti ena sama japonska odprava leta 1953. Tudi Lotse (8545 m), si je obenem najvišji med nezavzetimi, ni posebno znan. Leži prav blizu Everesta, od katerega ga loči samo sloviti južni vrh, tako da se pot do njega skoraj do vrha krije z vzponom na Everest. Toda zadnji dol poti je strahovito težak. Zadnja je bila tam leta 1936 neka francoska skupina, ki pa se je prebila samo do 7000 m visoko.
8170 m visoki Daulagiri je pretekli mesec odbil zadnji napad, ki so ga uprizorili nanj združeni Švicarji in Nemci, pa so se morali 245 m pod vrhom pobrati v dolino. — Enako se je drugim v prejšnjih dveh letih dogodilo dvakrat. Zadnji deviški vrh nad 8000 metrov pa je tako imenovani Broad Peak, ki se tudi zanj noče ali ne more zmeniti nihče. Poskusov za te osvojitve tudi letos ne bo manjkalo in poznavalci menijo, da bomo tega ali onega teh velikanov lahko le izbrisali izmed neosvojenih.
SLOVENSKA ODPRAVA V CENTRALNE ALPE
V Planinski zvezi Slovenije deluje ta čas več ko 20 alpinističnih odsekov, iz katerih komisija za alpinizem pri njej vsako leto izbira udeležence raznih odprav za pomembnejše odprave v zamejstvu.
PZS pripravlja tako tudi letos samostojno slovensko alpinistično odprave v Centralne Alpe — v skupino Montblanca. Odprava bo štela 14 najboljših slovenskih alpinistov, vodil pa jo bo Stane Kersnik. Kakor računajo bodo naši alpinisti (iz Ljubljane, Celja, Kranja, Tržiča in z Jesenic) odšli na pot sredi julija m ostali na tujem približno tri tedne.
