Slovenski alpinizem 2015
Južna Amerika, Patagonija
Trajanje: od 01. novembra do 03. decembra 2015
Udeleženci: Dejan Koren (vodja), Boštjan Mikuž, Rok Kurinčič, Domen Kastelic in Domen Petrovčič
Domen Kastelic in Dejan Koren Foto: Dejan Koren
Fantje so izredno dobro izkoristili kratki obdobji lepega vremena v času enomesečnega bivanja v Patagoniji. Uspešni so bili v treh novih smereh.
Kastelic in Petrovčič sta 10. novembra opravila 4-urni dostop do Cerro Hermosa (2342 m). Sredi dostopa ju je ustavil dež, tako da sta večino dneva presedela v šotoru. Zvečer se je delno zjasnilo in sledil je premik pod steno. Naslednji dan (11. novembra) sta preplezala novo smer v (do takrat) še nepreplezani JZ-steni: JV-greben + Direktna smer, TD-, 80°, M4, 1100 m. Razmere v steni so bile ugodne, najtežji je bil izstopni raztežaj. Na vrhu sta bila po šestih urah. Z glavnega vrha sta nadaljevala proti V-vrhu in po JV-snežnih pobočjih sestopila pod steno ter istega dne nazaj v bazo.
20. novembra sta obe navezi krenili pod V-steno Cerro San Lorenza (3706 m). Trojica Kurinčič, Mikuž in Koren je ob 19. uri vstopila v V-steno Cerro San Lorenza v vpadnici glavnega vrha. V neprekinjenem plezanju so ob 14. uri naslednjega dne dosegli rob stene po novi smeri (No fiesta, ED+, 1600 m) in stik z grebensko smerjo Sudafiricana. Na že preplezanem grebenu so se zaradi zelo močnega vetra morali odreči vrhu. Začeli so sestopati s spusti ob vrvi po grebenu (Sudafiricana) in nato preko severne stene na spodnja snežišča. Od tam so nadaljevali pod vzhodno steno do svojih stvari in naprej do baze Puesto San Lorenzo, ki so jo dosegli po 40-urni neprekinjeni akciji.
Kastelic in Petrovčič sta v osmih urah dostopila pod skrajno levi del sedem kilometrov široke V-stene Cerro San Lorenza, kjer sta načrtovala smer med stolpom Pilar Sur in vzhodnim vrhom Cumbre Sur. Tik pod ostenjem sta si na ledeniku uredila bivak. Plezati sta začela ob jutranjem svitu. Snežno-ledne razmere so bile zadovoljive, zahtevnejši odseki plezanja pa večinoma nakopičeni v spodnjem in zgornjem delu linije. Iztek smeri je bil na srečo zalit z ledom (kamnina v zgornjem delu je izjemno krušljiva in izstop bi bil zato lahko onemogočen) in po 13 urah sta dosegla rob stene po novi smeri (EXIT, ED, 90°, M, 1000 m). Istega dne sta s spusti po vrvi v ledu sestopila na drugo, nepoznano J-stran gore. V dolini ob jezeru sta si uredila drugi bivak. Tretji dan, 22. novembra, ju je čakala še celodnevna hoja nazaj v bazo.
