Talent, moč in prijaznost
Furlanski plezalec se je rodil 11. decembra 1975 in je v svojem kratkem življenju zmogel izjemne podvige od Julijskih Alp do Himalaje. Umrl je pri komaj 34 letih med plezanjem po ledenem slapu v Prisanku, le streljaj od doma.
Alpinist in fotograf, ki je vzcvetel v svojih gorah, Julijskih Alpah, je s čistim slogom, ki ga je gojil že od malih nog, gazil sneg najvišjih točk na Zemlji. Mesto Gemona del Friuli ga je sprejelo na svet 11. decembra 1975 in že kot otroka ga je oče, Luciano tudi planinec in fotograf, peljal odkrivat domače gore. V četrtem razredu sta oče in sin dosegla 3798 m na vrhu Grossglocknerja in sošolce pustila v nejeveri in dvomu.
Luca je bil nadarjen za smučanje in ga je treniral na tekmovalni ravni do svojega 17. leta, s čimer je nezavedno krepil svoje telo pred mrazom in utrujenostjo, kar mu je prišlo še kako prav pri odpravah. Poleg smučarskih strmin je oboževal alpinistični mir in hkrati adrenalin ekstremnih spustov njegov pri strmi spust na južni strani Montaža je znašala skoraj 60°! Zima ga je privlačila in mu omogočila skiciranje vzponov na hladno belo površino. V samo 12 urah je opravil zimski vzpon v smeri Sanjski Ozebnik (težavnost V-VI/5+ v ledu in 5+/A0 v skali) v severni triglavski steni. V spremstvu Massima Laurenciga je opravil prvi zimski vzpon v Lomasti-Mazzillis, smeri, ki ponuja težavnost VIII stopnje v Cima Grande della Scala. Na Višu je v najhladnejšem letnem času prvi opravil 7 km Božjih polic.
Nives Meroi je (nekoč) dejala, da je bil Luca na ledu tak mojster, da bi lahko plezal tudi na steklo. Dovolj je omeniti vzpon na slapu v Mrzlih vodah prvi vzpon 7. stopnje v italijanskih Julijskih Alpah.
600 vzponov po Alpah in več kot 30 novih smeri v Julijskih Alpah so številke, ki pričajo o njegovi ljubezni do gora in narave. Ljubezen do življenja in svobode, ki ju išče po vsem svetu in jo kot gorski vodnik želi prenesti na tiste, ki so z njim povezani.
Čar visoke nadmorske višine
Prvi stik z redkim zrakom se je zgodil leta 1998, ko je dosegel 7500 m po Kinshoferjevi poti na Nanga Parbatu (8125 m). Naslednje leto se je udeležil odprave na Šiša, Pagmo in Čo Oju. Leta 2000 je poskusil v nepreplezani severni steni Gašebruma II, dosegel 6500 m in dokončal vzpon na 4 nedotaknjene vrhove 6000/6500 m, v območju K2. Nives Meroi in Romano Benet sta bila dva stebra v njegovem življenju. Njihova zgodba je zapečatena z vzponom v smeri Costantini-Apollonio, na Tofana di Rozes, pod katerim je vzkliknil: “Ampak ali zmoremo?” Ta majhen uspeh jih je pripeljal do tega, da so se leta 2003 skupaj odpravili v Himalajo in se v samo dvajsetih dneh povzpela na Gašebrum I, Gašebrum II in Broad Peak. Leto pozneje je Luca dosegel vrh Lhotseja 8517 m, kar je bil njegov četrti osemtisočak in sodeloval v nacionalni odpravi “K2-2004 50 let pozneje,” kjer je dosegel 7000 m vzdolž severne strani.
Leta 2005 se je odpravil proti Dahulagiriju, kjer se je moral ustaviti na 8100 m.
22 ur je bilo dovolj, da se je leta 2007 povzpel in spustil po južnem pobočju Han Tengrija na Gospodarja neba in tako ustvaril prvi italijanski vzpon na to vitko, 7010 m visoko goro na Kitajskem.
Ker ga je zima vedno privlačila, je bil leta 2008 v Nepalu, kjer je poskusil prvi zimski vzpon na Makalu (8460 m). Istega leta je stopil na vrh Manasluja ( 8163 m), kar je bil njegov peti osemtisočak.
Večeri in filmi
Spet po zaslugi Nives in Romana se je udeleževal predavanj, kjer je skozi videe, fotografije in prostodušne besede prenašal del strasti, ki je gorela v njem. Njegov talent za filmom se materializira v dveh projekcijah.
Prvi iz leta 2007 z naslovom “O slogu in alpinizmu” zbira posnetke Dhaulagirija in Han Tengrija, da bi izrazil, kako je mnogokrat slog plezanja pomembnejši od samega dosega vrha.
Druga projekcija je “Skrite gore Julijskih Alp,” v katerem odkriva vrhove, stene in smeri okoli svojega doma, po katerih pleza v vsakem letnem času.
22. januarja 2010 je bil v Sloveniji in je plezal po slapu v Prisojniku. Tam ga je zasul snežni plaz. Gorski reševalci iz obeh držav so poskušali pomagati, a poškodbe so bile nezdružljive z življenjem.
Čudovit bivak na 2500 m na Foronon del Buinz v skupini Montaža je posvečen Luci fantu, ki je znal uživati vsako sekundo življenja, tako da so bili vsi okoli njega udeleženci njegove brezmejne strasti.
