Slovenske novice, 08. marec 2023
ALPINIST
Slovenijo je obiskal eden najboljših svetovnih alpinistov Tom Livingstone. Z Luko Stražarjem in Alešem Česnom mu je uspel izjemen vzpon na Latok.
Ljubljana. Foto: Dejan Javornik
Nedavno se je v Sloveniji mudil britanski vrhunski alpinist, eden najboljših na svetu, Tom Livingstone.Leta 2018 mu je skupaj z Alešem Česnom in Luko Stražarjem uspelo preplezati še neosvojen karakorumski sedemtisočak Latok I, za kar je trojica leto kasneje prejela najbolj prestižno nagrado v alpinizmu – zlati cepin.
Slovenijo je obiskal na povabilo Britanskega veleposlaništva v Ljubljani, ki je skupaj z British Councilom na slavnostnem dogodku ustanovilo novo mrežo Alumni UK Slovenija. Mreža bo združevala nekdanje slovenske študente v Veliki Britaniji, Livingstone pa je bil na ustanovitvi slavnostni govorec, skupaj z ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan.
Na vse hribe
Z 32-letnimmladeničem, ki ga je ljubezen do gora iz južne Anglije pripeljala v osrčje Centralnih Alp, trenutno namreč s svojim dekletom živi in pleza v Chamonixu, smo se pogovarjali dan po dogodku v Plezalnem centru Ljubljana (PCL), kjer je svoje plezalske veščine prenašal na britansko veleposlanico Tiffany Sadler.V Slovenskih novicah smo že pisali, kako navdušena je britanska diplomatka nad slovenskimi gorami, zdaj je začela s Tomovo pomočjo še plezati.
Najprej smo simpatičnega in nasmejanega Britanca povprašali, kako je iz južne Anglije, kjer pravih gora sploh nimajo, zašel v svet najvišje vertikale. »Celotno otroštvo sem preživel zunaj, pred hišo, štiri stene okoli mene so me vedno utesnjevale. V hribe so me začeli voziti starši. Že kot otrok sem z njimi delal dolge pohode, tako kot v Sloveniji že majhne otroke peljejo na Triglav,« nam je razložil.
Ko je kot mladenič prišel čez Rokavski zaliv v Alpe in zagledal najvišje vršace, pa so ga ti tako navdušili, da je hotel preplezati prav vse. »Takrat sem začutil, kako veliko doživetje je lahko plezati v pravi, veliki steni. Pozneje sem najbolj užival, če sem bil v steni več dni in ne le kratek čas. Najlepše spomine imam prav na spanje zunaj, v steni ali spodaj, v šotoru, na primer v Chamonixu. Nisem rad utesnjen, bivakiranje je nekaj posebnega, saj si pod zvezdami, ponoči se vse umiri, v tem res uživam,« se je nasmejan spominjal najlepših doživetij v gorah.
»Plezanje zame ni le, da mi z vznožja uspe priti na vrh stene, ampak je to srečevanje ljudi, deljenje skupnih trenutkov, sreče … Fantastično je, ko srečaš toliko ljudi z vsega sveta, ki jih druži ista strast. Na primer, z Lukom in Alešem sem izjemno močno prijateljsko povezan, nismo le soplezalci, ampak res prijatelji.«
S slovenskima alpinistoma, s katerima je opravil z zlatim cepinom okronani vzpon v Latoku, se je spoznal na Škotskem, kjer je gostil mednarodno srečanje plezalcev, med trojico pa so se takoj razvile močne vezi. Pri tem Britanec ni pozabil povedati, kako v njihovi državi občudujejo slovenske alpiniste, ki slovijo kot eni najboljših na svetu. »Slovenija je osupljiva dežela, majhna dežela velikih alpinistov in tudi velikih gora!«
Sramota na Everestu
Jeseni je bila v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani odprta razstava ob 100-letnici prvih osvajalcev Mount Everesta, ki so bili Britanci. Zanimalo nas je, kaj meni o junakih, ki so utirali pot kasnejšim himalaistom, in kaj si misli o novodobnih osvajalcih najvišje gore sveta – turistom, ki jih na vrh peljejo gorski vodniki.
»Danes si je res težko predstavljati, kako so v tistih časih osvajali Everest. Prav osupljivo je, s kakšno opremo so se tega lotili. Dandanes lahko tiste prve poskuse primerjamo z osvajanjem Lune. Everest danes ni več noben izziv, na vrhu imaš satelitsko povezavo s svojimi na drugem koncu sveta, zato sploh nimaš občutka, da si daleč. Sploh komercialni vzponi so zame, z eno besedo, sramota in daleč stran od gorniške etike. Škoda je, da se to dogaja, da so pod vrhom zastoji, predvsem je sramotno, da se tem ljudem, ki na tak način pridejo na vrh, posveča toliko pozornosti. To ni več alpinizem.«
Naš sogovornik je prepričan, da v visokih gorah in pri zahtevnih smereh ni bližnjic. Tudi sam je zelo dolgo potreboval, da se je iz domačih gričev in klifov podal v visoke stene. »Zelo pomembno je, da na začetku zelo dolgo vztrajaš pri učenju tehnike in eni stopnji zahtevnosti. Šele ko to obvladaš, greš na naslednjo stopnjo. Zelo pomembno je tudi upoštevati načelo, da če v gorah tečeš prehitro, zaideš v težave. Jaz sem si za prehajanje iz ene težavnosti v drugo vedno vzel veliko časa, nikoli nisem divjal,« nam še pove Tom Livingstone.
Tina Horvat
