Primer Konstantina Smirnova, ruskega alpinista, ki je 9. maja 2026 preživel noč sam na skoraj 8.000 metrih na Makaluju, je postal ena najodmevnejših zgodb letošnje himalajske sezone. Zgodba, ki se je začela kot dramatično preživetje, se je zdaj preoblikovala v pravni boj, ki bi lahko do neke mere spremenil komercialni himalajski turizem.
Smirnov je vložil civilno tožbo proti nepalski agenciji Makalu Adventure (v višini približno 75.000 USD) ter kazensko ovadbo proti svojemu vodniku Bhajuramu Gurungu, ki ga obtožuje poskusa umora, na sodišču za varstvo potrošnikov v Katmanduju in okrožnem policijskem uradu v Sankhuwasabhi, kjer se nahaja gora Makalu. Če bo vodnik spoznan za krivega, bi to bil prvi primer v Nepalu, ko bi komercialni vodnik odgovarjal za namerno ogrožanje življenja stranke.
Konstantin Smirnov ni novinec v visokogorju. Za seboj ima: 15 vzponov na Elbrus, tudi pozimi, osem sedemtisočakov, poskus na Gasherbrumu II brez dodatnega kisika.
Makalu (8.485 m) pa je bil njegov prvi osemtisočak.
Z vodnikom Gurungom sta začela zadnji vzpon 8. maja zvečer. Na vrh sta prišla 9. maja ob 10:45 — zadnja naveza tistega dne. Že med vzponom je Smirnovu zaradi zmrznjenih ventilov uhajal kisik, a se je počutil dovolj stabilno. Vreme se je po tem, ko sta bila na vrhu poslabšalo: sneženje, megla, zakrite fiksne vrvi.
Med sestopom je Gurung začel panično iskati dodatni kisik. Ameriška naveza pred njima je slišala njegove klice in pustila rezervno jeklenko. Smirnov jo je predal vodniku.
Ko sta prečila francoski kuloar in se približala serakom pri 7.950 metrih, je Smirnov začel omagovati. Po njegovem pričevanju je vodnik kričal, da hodi prepočasi, da bo tema, da mora naprej. Zadnje, kar se spominja, je vodnikov glas — nato pa tema.
Smirnov je izgubil zavest.
Smirnov opisuje stanje kot halucinacijo, ki je bila »preveč prijetna, da bi se želel vrniti«. Slišal je zvoke, videl barvne vzorce, počutil se je mirno. Med tem stanjem je snel rokavico in posledično mu je vseh pet prstov na levi roki zmrznilo.
Ko se je prebudil ob 5. uri zjutraj, je bil prepričan, da bo umrl. A hkrati ga je prešinila misel: če umre, nihče ne bo izvedel, da ga je vodnik zapustil. Ta misel ga je dvignila na noge.
Ob 4:49 je aktiviral SOS na napravi Garmin InReach.
Nato je začel sam sestopati — z zmrznjeno roko, brez vode, brez kisika, brez pomoči. Po skoraj 12 urah se je privlekel do tabora III, kjer je bil vodnik.
Ko je Smirnov stopil v tabor, je Gurung pokleknil in ga objel — a po Smirnovovih besedah ni storil ničesar, da bi mu pomagal: ni imel vode, ni našel zdravil, ni mu pomagal sezuti čevljev, ni ga spravil v spalno vrečo, ni obvestil agencije o Smirnovovi stiski.
Smirnov je bil v šotoru prepuščen sam sebi.
Pomoč je prišla šele pozno ponoči 10. maja, ko je Lakpa Rinji Sherpa po 13 urah vzpona iz baznega tabora dosegel tabor III. Smirnov pravi: »Ni dvoma, da mi je Rinjin Sherpa rešil življenje.«
Naslednji dan ga je pospremil do tabora II, od tam pa je bil Smirnov 12. maja evakuiran s helikopterjem v Katmandu.
Lastnik Makalu Adventure, Mohan Lamsal, trdi, da je Smirnovova zgodba »popolnoma izmišljena«. Vodnik je moral rešiti svoje življenje, slabo vreme pa jepreprečilo takojšen odziv. Smirnov naj bi sprva izkazoval hvaležnost, pozneje pa »spremenil zgodbo zaradi odvetnikov«.
Lamsal priznava, da vodnik ni bil izkušen: Gurung ni nikoli prej stal na osemtisočaku. Bil je registriran kot support climber, ne kot vodnik.
Smirnovovi odvetniki trdijo, da ne gre le za zapustitev, temveč tudi za neobveščanje agencije, neposkus vrnitve po stranko, zavestno odločitev, da ga pusti umreti in poskus prikrivanja dejstev. Zato so vložili ovadbo za poskus umora, ne le za malomarnost.
Nepalska policija primer preiskuje. Postopek lahko traja mesece.
Vsako leto se na osemtisočake z vodniki odpravi več sto »strank«, pogosto brez izkušenj, ki se zanašajo na vodnike. A pravni okvir je nejasen. Smirnovov primer bi lahko postal precedens, ki bo spremenil himalajski turizem.
Smirnov pravi, da ne išče maščevanja, temveč želi opozoriti na sistemski problem: »Veliko ljudi v takih situacijah ne preživi. Potem agencija reče: ‘Stranka je umrla, vodnik je odšel.’ V mojem primeru je jasno, da to ni res. Bil sem živ«.
