Pri Mountain Wilderness Švica opozarjajo na resne posledice prekrivanja ledenikov z geotekstilnimi ponjavami, pri čemer je Ronski ledenik (Rhône Glacier) postal simbol širšega problema. Gre za enega najbolj znanih in zgodovinsko pomembnih ledenikov v Švici, ki se zaradi podnebnih sprememb hitro umika, hkrati pa je postal prizorišče spornih turističnih praks.
Ledenik, ki se razteza med 2.197 in 3.600 metri nadmorske višine in meri približno 17 km², je bil v 19. in začetku 20. stoletja ena največjih atrakcij v Alpah. Njegov ledeniški jezik je segal vse do Gletscha, obiskovalci pa so občudovali spektakularne led(e)ne jame in razpoke.
Danes je ledenik zaradi hitrega taljenja peti največji v Švici, prepreden z ledeniškimi razpokami in votlinami, ki pričajo o dramatični izgubi mase.
Geotekstilne ponjave: kratkoročna rešitev, dolgoročna škoda
Da bi upočasnili taljenje, lokalni turistični ponudniki prekrivajo dele ledenika z belimi polipropilenskimi ponjavami, zlasti območje umetno vzdrževane ledene jame. Namen je odbijanje sončnih žarkov in zmanjšanje taljenja.
Toda Mountain Wilderness opozarja na več resnih težav:
– Ponjave se zaradi vetra in taljenja trgajo in odnašajo.
– Končajo v okolici, v ledeniškem jezeru in na dnu jezera.
– V okolje vstopajo plastika, mikroplastika in potencialno škodljive kemikalije.
– Onesnaženje se nato prenaša v izvir Rone, enega najpomembnejših evropskih vodotokov, ki teče skozi Švico in Francijo do Sredozemlja.
To pomeni tveganje za alpske ekosisteme, kakovost vode, biodiverziteto in posredno tudi za človeka.
Problem zasebnih interesov in odsotnosti ukrepanja
Pri MWS poudarjajo, da je Ronski ledenik postal žrtev turističnega izkoriščanja, pri čemer lokalne oblasti v kantonu Valais: ne ukrepajo, ali pa ne želijo poseči v zasebne interese, kljub očitnim okoljskim posledicam.
Pobuda za spremembe
Organizacija zato poziva k podpisu peticije, naslovljene na vlado kantona Valais, ki zahteva: prepoved ali strogo regulacijo uporabe geotekstilnih ponjav, zaščito ledenikov pred turističnim izkoriščanjem, odgovorno upravljanje občutljivih visokogorskih ekosistemov.
Če delite pomisleke, vas prosijo, da podpišete peticijo, naslovljeno na vlado Valaisa (na voljo v nemščini in francoščini).
Pod črto
Žal Mountain Wilderness Slovenija že dolgo ne živi več, ostale »okoljske« in s strani vlade preveč podprte organizacije (posamezniki se borijo le za vstop v parlament in vezano predobro plačo) pa imajo zaradi tega zvezane roke in zatisnjene oči …
