Kaj je alpinizem? Igra! Alpinisti so otroci, ki izgledajo kot odrasli. Gora je okolje, zaradi katerega živiš. Globok in popoln občutek, ker se soočaš z nevarnostjo, kar poveča vtis življenja. Nauči te ceniti lestvico vrednot, drugačnosti.
Catherine Destivelle
Francoskim staršem se je 24. julija 1960 v Oranu, mestu na severozahodu Alžirije (takrat je bilo to mesto še pod evropskim protektoratom), rodila deklica, ki sta jo imenovala Catherine. Njena družina se je preselila v Savigny-sur-Orge v Franciji, ko je bila še najstnica. Pri dvanajstih letih se je udeležila prvih tečajev Francoskega alpinističnega kluba in začela plezati v Fontainebleauju in na jugu Francije. Pri 13 letih je očeta prosila, da obišče Oisan – pospremil jo je v La Grave in jo pobral po 10 dneh. Sama – morda je bil to znak prihodnosti, ki jo čaka. Pri komaj šestnajstih se je “dokončno” navdušila pri plezanju smeri Couzy-Desmaison na Pic d’Olanu in smeri Devies-Gervasutti na Western Ailefroide. Pri dvajsetih letih Catherine v Parizu študira fizioterapijo in med leti 1981 in 1985 dela kot fizioterapevtka, ne da bi opustila svojo strast do plezanja in alpinizma – svojo dejavnost nadaljuje z izvajanjem vse bolj spektakularnih podvigov. Med letoma 1985 in 1988 je veljala za najmočnejšo plezalko na svetu.
Ime Catherine Destivelle je zaslovelo po vsem svetu, ko je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja pri petindvajsetih vstopila v tekmovalni krog športnega plezanja in hitro dosegla vrh. Tri leta (1985, 1986 in 1988), je zmagovala na Sportroccii, prvem mednarodnem plezalnem tekmovanju v Valle Stretti v Italiji (Bardonecchia in Arco), zmagovala pa je tudi na drugih plezalnih tekmovanjih v Franciji in ZDA. Pogosto je obiskovala znane stene v Franciji, v Verdonu, Buouxu in Cimaï, plezala pa tudi v tujini, v Avstraliji, ZDA in Maliju. Leta 1988 je dosegla prvo žensko 8a na svetu s smerjo Chouca v Buouxu. Tako se je kot edina ženska, ki je presegla to stopnjo, uvrstila na vrh discipline. Na tej točki Destivelle opusti tekmovanja in se poda v ekstremne odprave: njena vrnitev je k izvoru k svoji prvi ljubezni alpinizmu.
V devetdesetih letih 20. stoletja ji je uspel izjemen podvig, ko je opravila zgodovinski prvi samostojni ženski vzpon po Bonattijevi smeri v Petit Dru. 1991, spet solo in pozimi, je opravila še en neverjeten vzpon: splezala je novo smer v zahodni steni Petit Druja in ostala na gori sama enajst dni. Solo je dosegla zimsko triologijo severnih Alp. Leta 1992 je v sedemnajstih urah preplezala severno steno Eigerja, leta 1993 Cassinovo v Walkerjevem stebru Grandes Jorasses in leta 1994 Bonattijevo v S steni Matterhorna. Istega leta je bila na Šiša Pangmi (brez dosega glavnega vrha). Leta 1996 se je poročila z Érikom Decampom, alpinistom in njenim partnerjem na številnih vzponih, in leta 1997 se jima je rodil sin Victor. Leta 1999 je sledil še en veličasten solo vzpon v dveh dneh po Hasse-Brandler v severni steni velike Cine …
Danes, kadar ni za mizo v založbi, ki jo je soustanovila Les Éditions du Mont Blanc, Catherine Destivelle še vedno pleza in pleza na Mont Blanc in druge gore. Piše tudi knjige, vodi motivacijske tečaje za podjetja in konference o svojih vzponih in odpravah ter snema gorniške filme.
Foto: Ladek
Catherine Destivelle je leta 2020 kot prva ženska prejela nagrado Zlati cepin za življenjsko delo.
