Na današnji dan pred 50 leti – 24. julija 1974 se je med vzponom v severozahodni steni Ušbe (4710 m), na Kavkazu zgodila alpinistična nesreča, v kateri so tragično umrli štirje vidni hrvaški alpinisti – Ante Bedalov, Nenad Čulić, Viktor Tabaković in Urso Vrdoljak. Spomin na hrvaške alpiniste, ki so umrli v ledenem plazu na Kavkazu 1974. je ostal trajno vtkan v hrvaški alpinizem. Hrvaška alpinistična zveza, Hrvaška gorska reševalna služba, postaji HGSS Zagreb in Split, PDS Velebit, HPD Mosor in HPD Ante Bedalov ter številni alpinistični prijatelji cenijo žalosten spomin na svoje učitelje in alpinistične kolege ter se spominjajo njihovega dela in prispevka k razvoju alpinizma na Hrvaškem.
Na alpinistični odpravi na Kavkaz poleti leta 1974 je sodelovalo 15 alpinistov iz nekdanje države, od tega šest iz Hrvaške. Po aklimatizacijskem vzponu na Elbrusu (5642 m), so se člani kadrovske odprave razdelili v tri skupine za plezalne vzpone v stenah Čatin Taua, Ulu Taua in Ušbe. Hrvaški alpinisti Ante Bedalov, Nenad Čulić, Viktor Tabaković in Urso Vrdoljak so se odločili za smer Križ Ušbe. Smer, ki so jo izbrali, je bila tehnično zelo zahtevna (5B r. razred težavnosti), poleg tega pa je bil zahteven in kompleksen tridnevni pristop s plezalno opremo za večdnevno bivanje in plezanje na gori. Vzpon so začeli zjutraj 23. julija. Njihovo napredovanje so tisti dan sledili sovjetski alpinisti, ki so plezali v bližnji Šeldi. Na Šurovskem vrh pa so plezali trije Slovenci. Zvečer 24. julija, so s Križa Ušbe opazili dve rdeči raketi, kar je pomenilo, da so hrvaški alpinisti potrebovali pomoč. Tisto noč je celotno območje zajelo močno neurje, helikopter, ki je naslednji dan vzletel, zaradi slabe vidljivosti ni mogel storiti ničesar. Vremenske razmere so se izboljšale šele 26. julija, ko so reševalci na vznožju stene na snežnem pobočju opazili dva negibna plezalca, zvezana z vrvjo. To sta bili trupli Ante Bedalova in Urse Vrdoljaka. Reševalci so ju prenesli pod vznožje Ušbe, hkrati pa se je nadaljevalo iskanje ostalih dveh alpinistov. Našli so veliko opreme, a reševalci ob vsem trudu niso mogli najti trupel pogrešanih plezalcev Nenada Čulića in Viktorja Tabakovića. Trupli Ante Bedalova in Urse Vrdoljaka so prepeljali v Zagreb in Kaštel Kambelovac ter tam pokopali.
Leta 1981 je Planinska zveza Hrvaške je organizirala spominski hrvaški alpinistični pohod na Kavkaz in ob tej priložnosti 21. julija so nedaleč od tabora pod Šeldo pri Ušbi postavili spominsko ploščo. Poleti leta 2000 se je več hrvaških alpinistov povzpelo na Elbrus in se znova spraševalo o tragični nesreči in ostankih hrvaških alpinistov, a še vedno brez uspeha. Konec leta 2011 so pri Hrvaški alpinistični zvezi preko Gorske reševalne službe Slovenije prejeli sporočilo češkega alpinista Jiřija Rezeka, ki je na ledeniku Ušbe našel truplo neznanega mrtvega alpinista, nedaleč stran pa razno opremo in predmete, med katerimi plastična kapa z znakom Gorske reševalne službe iz Slovenije. Na podlagi informacij, prejetih leta 2012, so v okvirih HPS in HGSS organizirali iskanje ostankov hrvaških alpinistov pod Ušbo. Iskalno ekipo so sestavljali vodja Darko Berljak, Edin Alikalfić, Dražen Pezer in Hrvoje Kamenjarin. Poleg številnih izzivov je bilo pri iskanju najdeno truplo, o katerem je poročal češki alpinist, ki pa ni bilo iz hrvaške skupine iz leta 1974. Čez nekaj časa pa so našli truplo Viktorja Tabakovića in še enega padlega alpinista. V hrvaškem alpinistu št. so objavili povzetek iskanja. 10/2012, str. 420 (https://www.hps.hr/hp-arhiva/201210.PDF),. Ta akcija pa je bila tisto leto predstavljena tudi na letni skupščini Svetovnega združenja gorskih reševalnih služb (IKAR) v mestu Krynica-Zdroj na Poljskem. Oblasti province Svaneti in Gruzijske alpinistične zveze so pokazale razumevanje in veliko pohvalo iskalni akciji HGSS in HPS, da bi našli trupla svojih pogrešanih članov, gruzijska nacionalna televizija pa je o dogodku posnela film. Po nadaljnjem iskanju na ledeniku, kjer so našli ostanke Viktorja Tabakovića, pa ni bilo znakov o posmrtnih ostankih Nenada Čulića, zelo verjetno pa je bilo, da je nekje blizu verjetno še vedno pod ledom. Zaradi tega je hrvaška iskalna ekipa prosila gorskega reševalca Hergianija, ki živi v Mestiji, naj hrvaške reševalce obvesti, če se na tistem delu ledenika naslednje poletje pojavi kateri koli del opreme ali predmete ali, če o tem izve kakšne nove informacije od drugih plezalcev. To se je zgodilo leto kasneje. Ko so iz ledu prišli novi ostanki, je bil organiziran njihov prevoz v dolino, najdeni predmeti pa so omogočili identifikacijo in potrditev, da je bilo najdeno truplo Nenada Čulića. Ostanke Viktorja Tabakovića in Nenada Čulića so morali po najdbi najprej pokopati v Mestiji. Z angažiranjem njunih družin, po pridobitvi potrebne dokumentacije, so ju izkopali in prepeljali na Hrvaško ter z vsemi častmi pokopali na pokopališčih Mirogoj in Lovrinac.
Nesreča na Križu Ušbe ostaja zavita v skrivnost gore. Je največja nesreča v zgodovini hrvaškega alpinizma in alpinizma. Ante Bedalov, Nenad Čulić, Viktor Tabaković in Urso Vrdoljak so bili izjemno kakovostni plezalci – vsi s pridobljenim strokovnim nazivom alpinista in alpinističnega inštruktorja, Bedalov je bil tik pred opravljanjem izpita za gorskega reševalca, ostali trije pa so bili gorski reševalci. Tragedija na Kavkazu pred petdesetimi leti je pustila žalosten in neizbrisen pečat na hrvaškem alpinizmu.
