anthamattens.ch – Rescue mission “Langtang _Lirung”, Nov. 2009 / prevod
Zermatt, 16. november 2009
v imenu švicarske reševalne ekipe
Gerold Biner
Sreda, 11. november
Ob 16.42 po švicarskem času me je po telefonu poklical Viki Grošelj iz Slovenije in mi sporočil, da se je Tomaž Humar znašel v resnih težavah na gori Langtang Lirung severno od Katmanduja. Poškodovan je bil na približno 6300 metrih nadmorske višine. Zadnjič se je oglasil v ponedeljek, 9. novembra. Po informacijah, ki jih je imel Viki, naj bi imel Tomaž zlomljeno nogo, nepalska reševalna ekipa pa je bila že na poti proti njemu.
Viki je želel preveriti, ali lahko pomagamo, če nepalskim reševalcem ne bi uspelo doseči oziroma rešiti ponesrečenca. Poklical sem Bruna Jelka, predsednika kopenske komisije IKAR in vodjo reševanja v Zermattu. Bruno se je strinjal s sodelovanjem pod pogojem, da se poleg dveh reševalcev in potrebne tehnične opreme odpravi tudi izkušen pilot. Dogovorili smo se, da zaradi nedavne operacije kolena ostanem v Zermattu in koordiniram akcijo. Bruno je predlagal, da bi se odpravil eden naših najbolj izkušenih pilotov ali pilot iz Air Glaciers.
Za sodelovanje sta se takoj javila Robi Andenmatten in Simon Anthamatten, ki pa sta potrebovala še dodatne informacije.
Do naslednjega dne smo ostali v pripravljenosti.
Četrtek, 12. november
Viki nas je poklical zgodaj zjutraj in dal dokončno zeleno luč za odhod. Ob 9.30 smo se v Zermattu sestali Bruno, Simon in jaz, medtem ko je Robi do 10. ure še opravljal helikopterske prevoze tovora na ledeniku Theodul. Nato je odhitel domov po opremo.
Ekipa je s helikopterjem odletela v Visp, kjer je ob 10.56 odpeljal vlak za Zürich. Letalske vozovnice je uredila pisarna Air Zermatta. Reševalci so pozno zvečer prispeli v Dohi in se nastanili v hotelu. Naslednje jutro so skupaj s Tomaževim zdravnikom in prijateljem nadaljevali pot v Katmandu.
Petek, 13. november
Predsednik IKAR Toni Grab je o prihodu reševalne ekipe obvestil švicarsko veleposlaništvo v Nepalu. Ker Slovenija v Nepalu nima svojega predstavništva, so bili obveščeni tudi na nemškem veleposlaništvu, ki zastopa slovenske interese.
Iz Švice sem skušal uskladiti prihod naše ekipe. Viki je medtem stopil v stik z Ang Tshering Sherpo, ki je na kraju samem koordiniral reševanje. Ekipa je v Nepal prispela manj kot 24 ur po odhodu iz Zermatta. V primerjavi z reševanjem na Nanga Parbatu štiri leta prej smo prihranili najmanj en dan.
Naš predstavnik v Nepalu, Som Bikram Singh, in Ang Tshering Sherpa sta ekipi posredovala vse potrebne informacije. Sledilo je srečanje z družbo Fishtail Air, ki je takrat upravljala nov helikopter AS 350 B3, edini civilni helikopter v Nepalu, sposoben delovati na takšnih višinah.
Vodstvo družbe in piloti so bili zelo pripravljeni pomagati. Ker vreme na gori tisti dan ni dopuščalo poskusa reševanja, so se dogovorili za akcijo naslednje jutro. Načrt je predvideval polet dveh helikopterjev proti baznemu taboru skupaj z dodatnim gorivom.
Sobota, 14. november
Ob 7.15 po lokalnem času sta iz Katmanduja proti Langtang Lirungu poletela dva helikopterja. Helikopter AS 350 B2 je pilotiral direktor družbe Fishtail Air Suman Pandey, medtem ko je drugi, AS 350 B3, upravljal kapitan Sabin Basnyat. Na sovozniškem sedežu je sedel Robi Andenmatten, v plovilu pa so bili tudi ostali člani odprave z opremo.
Najprej so opravili izvidniški polet. Bruno je po približno desetih minutah letenja, po prečenju sedla južnega grebena, na jugozahodni steni opazil Tomaža. Videli so stare sledi šerp na grebenu, Tomaževo telo pa precej dlje od pričakovane lokacije in nekoliko nižje.
Po vrnitvi v bazni tabor so Simon, pilot Basnyat in Robi opravili še en polet, namenjen določanju dolžine vrvi in mesta za spust reševalca. Zaradi omejitev zmogljivosti helikopterja so bile v njem vedno največ tri osebe, kar je omogočalo dovolj rezerve moči za lebdenje na tej višini.
Simona so s 25-metrsko vrvjo dvignili iz baznega tabora in ga spustili tik ob Tomažu. Basnyat in Robi sta ostala v bližini. Simon je kmalu ugotovil, da Tomaž ni več živ in da je izgubil skoraj vso opremo.
Pripravil je evakuacijo, ekipa pa se je odločila, da Tomaža dvigne neposredno iz stene in ga prepelje v bazni tabor. Simon je ostal na mestu nesreče in počakal na vrnitev helikopterja. Približno deset minut pozneje so ga tudi njega prepeljali v dolino.
Bruno iz svojega položaja ni mogel spremljati celotnega poteka akcije, zato si je oddahnil, ko so se vsi člani odprave varno vrnili v bazni tabor. Basnyat in Robi sta nato poletela še do Tomaževega tabora in pobrala njegovo opremo.
Kasneje sta se oba helikopterja vrnila v Katmandu. Posmrtne ostanke Tomaža Humarja so prepeljali na nemško veleposlaništvo. Švicarska ekipa je še isti dan odpotovala proti Dohi, v nedeljo zgodaj zjutraj pa se je vrnila v Zermatt.
Epilog
Reševalna akcija žal ni dosegla svojega osnovnega cilja. Tomaž Humar, prijatelj številnih članov ekipe, je na Langtang Lirungu izgubil življenje.
Vseeno so reševalci dokazali, da se lahko v izjemno kratkem času organizira mednarodno visokogorsko reševanje. Le štiriindvajset ur po potrditvi akcije so bili pripravljeni za posredovanje pod himalajskim šesttisočakom.
Tri dni pozneje je bila ekipa že nazaj v Švici, bogatejša za dragocene izkušnje.
Kdaj natančno je Tomaž umrl na gori, verjetno nikoli ne bo znano. Jasno pa je, da je bila to ena prvih neposrednih helikopterskih reševalnih akcij takšnega obsega v Himalaji in prvi tovrstni poskus v Nepalu. Njene dobre in slabe plati so bile kasneje predmet strokovnih razprav v okviru organizacije IKAR, svetovnega združenja gorskih reševalnih služb.
