Reševal prijatelja, izdihnil v naročju

Slovenske novice 07. januar 2002

Med sobotnim sestopom s Kokrskega sedla sta planinca zdrsnila po zasneženi in poledeneli strmini – Štiridesetletni Mitja Andrenšek iz Trbovelj ni preživel, 57-letni Wilhelm Pistotnik iz Radeč hudo ranjen – Kamniški gorski reševalci v dveh urah na kraju nesreče

KAMNIŠKA BISTRICA, 6. JANUARJA

»Slišal sem krike v grapi. Pet minut po nesreči sem prišel v bližino. Pri sestopu s 1793 metrov visoke Cojzove koče sem prijateljico varoval z vrvjo, nadaljevala je pot v Kamniško Bistrico, jaz pa sem takoj zavil v grapo pomagat. Alpinist sem in vem, kako se je treba vesti v gorah. Wilhelm Pistotnik je bil višje v strmini, Mitja Andrenšek nižje, ko sem se spustil k njemu. Bil je nemiren. Prijel sem ga in umiril, mu pod hrbet podložil nahrbtnik. Še en turni smučar mi je prišel pomagat. Gregor Lipnik je klical po prenosnem telefonu 112,« Jože Zupanc iz Šentjurja pri Celju globoko prizadet opiše najdaljši uri svojega življenja.
Popoldne sta se s Kokrskega sedla namenila v dolino prijatelja, 40-letni Mitja Andrenšek iz Trbovelj in 57-letni Wilhelm Pistotnik (čez dva dneva ima rojstni dan) iz Radeč. Z derezami na nogah sta iskala stope v zasneženi strmini s snegom zalite hudourniške grape. Trd in ponekod predirajoč sneg se je okrog 15. ure spremenil v past.
»Videl sem ju, kako se kotalita po grapi. Bil sem že niže od njiju. Odpel sem si smuči in takoj odhitel pomagat,« dodaja Gregor. Neposrednega zdrsa ni videl nihče. Okrog 15. ure je sporočil dežurnemu regijskega centra za obveščanje, da ponesrečenca na višini dobrih 1400 metrov v Kokrski dolini, pod vpadnico tovorne žičnice za Cojzovo kočo, v grapi na gozdni meji, takoj potrebujeta zdravniško pomoč.
Nesreča se je zgodila v vpadnici, kjer jeklenice tovorne žičnice sekajo poseko, zato je bilo vsako razmišljanje o morebitnem helikopterskem dvigovanju ponesrečencev odveč. Tudi temnilo se je že, ko je prva skupina kamniških gorskih reševalcev prihitela do obeh ponesrečenih.
»Začeli bomo oživljati prvega,« je po GRS-frekvenci javil Matjaž Ravnikar, gorski reševalec letalec, ob 16.40. Le nekaj minut pozneje je bil pri njem tudi zdravnik dr. Primož Trunk. Kamniški gorski reševalci so prinesli sestavljiva gorska nosila vrste marinar, opornice in vrvi za varovanja pri transportu. Med reševalci je bil še drugi zdravnik, dr. France Malešič.
Tokrat je smrt prehitela tako reševalce kot oba zdravnika. »Planinca res nista imela sreče. Ko je prvi zdrsnil, ga je drugi lovil, a pri tem še sam zdrsnil in se hudo ranjen zaustavil ob skalah. Dve uri sem bil pri njem. Bil je odsoten, strašno je trpel. S kolegom nisva mogla storiti ničesar, le nogi sem mu lahko masiral in se pogovarjal z njim, da bi ga obdržal pri zavesti. Poba mi je povedal, da je še sam, da pa ima doma starše. Pojedel je celo nekaj čokolade in spil nekaj čaja. Nato mi je umrl dobesedno na rokah. Strašno! V Himalaji sem pred leti izgubil prijatelja. Vem, kako je to hudo,« ne skriva nemoči Jože Zupanc, ki je pred dobrim desetletjem, ko je odhajal plezat v Zeleniške stene, s pravočasnim obvestilom reševalcem iz stene rešil nemočno planinko. Skupina reševalcev je v gorskih nosilih odpeljala mrtvega Mitjo Andrenška, ki je naredil vse, da bi rešil starejšega prijatelja, a so bile skale v grapi med drsenjem po strmini smrtonosne zanj.
»Zdrsnila sta v grapi, preden pot zavije v gozd. Zimski sestopi s Cojzove koče v Kamniško Bistrico so po strmini in trdem snegu nevarni,« dodaja Matjaž Ravnikar, ki je s kolegi hitel, da bi zdravniško oskrbljenega Wilhelma Pistotnika kar se da hitro spravili v dolino.
Ko so bili reševalci z ranjenim okrog 19.30 v dolini na kraju, kamor je dežurni zdravstveni tehnik iz Kamnika lahko pripeljal reševalno vozilo in zdravnico dr. Boženo Žičič, tudi gorsko reševalko letalko, jih je Wilhelm roteč prosil, naj še malo počakajo, preden ga z gorskih nosil preložijo na bolnišnična. Reševalci so ga hrabrili: »Vili, saj bo še vse v redu.« Radečana so predjali na nosila reševalnega avtomobila. Ko sta se zdravnici v vozilu pridružila dežurni zdravstveni tehnik in zdravnik dr. Malešič, so takoj nastavili vse potrebne infuzije z analgetiki za prevoz hudo ranjenega v klinični center.
Zdravnik dr. Primož Trunk pa je pred žalostno vožnjo na inštitut sodne medicine še zadnjič pregledal Vilijevega prijatelja. Njegovo truplo je z gorskimi nosili pripeljala v dolino druga skupina kamniških gorskih reševalcev. Kot nam je povedal vodja reševanja načelnik postaje GRS Kamnik Janez Podjed, jih je v akciji sodelovalo 21.
Sobotno ožarjenih skal Kokrskega sedla Mitja Andrenšek ni več videl. Še pred prihodom kamniških gorskih reševalcev je za vedno zaspal v naročju Jožeta Zupanca.

Mirko Kunšič