EPIcenter, julij-avgust 2008
Poletje ni samo čas, ko se množično odpravljamo na obalo. Število turistov se poveča tudi v naših krajih. V Posočje se zgrnejo dopustniki in počitnikarji iz vseh delov Evrope in drugih celin. Najraje se vzpenjajo na bližnje hribe in gore, se z vzletišč spuščajo z jadralnimi padali, uživajo v neokrnjeni naravi in miru, mnogi pa se veselijo adrenalina, s katerim jih napolnijo aktivnosti na Soči in drugih rekah. To pomeni večjo možnost zapletov vseh vrst in več dela za “reševalne strukture”, kot so reševalci, gasilci, potapljači in gorski reševalci.
Število intervencij gorskih reševalcev v zadnjih letih strmo narašča in v lanskem letu je Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS) na območju naše države zabeležila 348 iskalnih in reševalnih akcij, kar je 58 akcij ali 16 % več kot leto prej. Žal je za dobro četrtino naraslo število udeleženih v nesrečah, ki se je lani ustavilo pri 348; od tega je 43 ljudi izgubilo življenje, 29 v gorah. Med 17 društvi in postajami GRZS so morali največkrat, kar 55-krat, posredovati člani Postaje GRS Tolmin, ki z desetimi severnoprimorskimi občinami pokrivajo največje območje v Sloveniji. Na drugem mestu so bili z dvema akcijama manj Bohinjci, na tretjem pa s 35 akcijami Društvo GRS Bovec.
Žarko Trušnovec, načelnik Postaje GRS Tolmin, je povedal, da so od ustanovitve do konca leta 2007 zabeležili 551 intervencij. Prvih sto posredovanj so zbrali v več kot 40 letih, za drugih sto so rabili deset let, na število 300 so se povzpeli v naslednjih petih letih, 400 in nato 500 reševalnih akcij pa so zabeležili v komaj dveh letih. “Lani smo imeli kar devetkrat po dve akciji v enem dnevu, trikrat pa smo morali na isti dan posredovati celo trikrat,” je naštel Trušnovec. Na območju tolminske GRS je bilo v zadnjem desetletju skoraj dvakrat več nesreč kot v prejšnjih petdesetih letih. Na porast vplivajo nesreče jadralnih padalcev in nesreče, ki jih pred tem ni bilo. Gorski reševalci se večkrat pošalijo, da bi se lahko preimenovali v Postajo padalske reševalne službe Tolmin. V zadnjih letih je namreč kar 40 % letalskih nesreč, sledijo planinci (skoraj 31 %) in vodni športi (dobrih 6 %). Zaradi velikega območja, ki ga pokriva GRS Tolmin, ima postaja organiziranih pet skupin – poleg tolminske delujejo še skupine v Kobaridu, Podbrdu, Idriji in Ajdovščini.
Predsednik GRZS Miro Pogačar pojasnjuje, da je med udeleženci v gorskih nesrečah v zadnjih letih približno tretjina tujcev. Glavna vzroka sta neizkušenost in nepoznavanje terena. V celoti sta kar 45 % nesreč v lanskem letu botrovala padec in zdrs, 65 % nesreč pa se je zgodilo v lepem vremenu. Med poškodbami so bile najpogostejše poškodbe spodnjih okončin (32 %) in glave (18 %). Strokovnjaki opozarjajo, da se največ nesreč zgodi med 13. in 15. uro, ko planinci sestopajo v dolino. Ne zavedajo se namreč, da je pred njimi del ture, ki je tako fizično kot psihično težji od vzpona. Pri sestopu so noge zaradi utrujenosti bolj mlahave in hitro lahko pride do zvina ali zdrsa, najpogostejših vzrokov padcev. Poleg tega z dosego vrha odpade velik del previdnosti, hitrejši spust pa od planinca zahteva večjo koncentracijo.
Ker sta na področju gorskega reševanja zelo pomembni izmenjava izkušenj in pridobivanje novih znanj, je GRZS letos prvič organizirala Dan gorskih reševalcev. Dvodnevna prireditev je potekala v Tolminu. In ne naključno. Postaja GRS Tolmin, ki je izvajala program, letos beleži 60. obletnico svojega delovanja, hkrati pa po površini pokriva največje območje med slovenskimi GRS. Srečanje strokovnega in družabnega značaja bodo vsako leto organizirali na soboto, najbližjo 16. juniju. “Leta 1912 je bil to dan, ko sta dr. Josip Tičar in dr. Jernej Demšar v današnji Kranjski Gori ustanovila rešilno postajo, ki je pomagala ponesrečenim v gorah, kar štejemo za začetek organiziranega reševanja pri nas,” je odločitev pojasnil Pogačar.
Tokratno dvodnevno srečanje se je začelo z novinarsko konferenco, na kateri so predstavili najbolj aktualne vsebine. Strokovni del srečanja sta sestavljali okrogla miza o iskalnih akcijah in prikazna vaja s posredovanjem helikopterja Na Logu. Z udeležbo na osrednji slovesnosti sta gorskim reševalcem hvaležnost za dosedanjo požrtvovalnost in spoštovanje njihovega dela izkazala obrambni minister Karel Erjavec in poveljnik civilne zaščite Miran Bogataj, ki sta obljubila, da bosta poskušala čim več narediti za ureditev statusa prostovoljcev. Tako kot člani drugih prostovoljnih struktur se tudi gorski reševalci soočajo s številnimi težavami zaradi neurejenosti statusa. Ne le v dobro vseh prostovoljcev, ampak v dobro vseh nas upajmo in držimo pesti, da jim bodo pristojni končno prisluhnili.
Špela Kranjc
Vir: https://socasnik.si/upload/publikacije/epicenter-07-08-2008.pdf
