Prosta ponovitev Francoske smeri v Zahodni Cini

Marko Lukić (Iglu šport, Citywall) je v sredo 18. avgusta 2004 opravil vzpon z rdečo piko v 500-metrski Couzyjevi spominski smeri v Zahodni Cini. Smer sta v spomin na alpinista Jeana Couzyja leta 1959 preplezala Rene Desmaison in Pierre Mazeaud (odisejada je opisana Mazeaudovi knjigi Gora za golega človeka str.45) in je veljala za eno najtežjih alpskih smeri svojega časa.

Prvo prosto ponovitev je opravil leta 1999 po nekaj letih obiskov Mauro Bole – Bubu in jo označil za eno najtežji alpski smeri – tokrat v smislu prostega plezanja.

Bubu se je pri prostem vzponu držal pravila, da ni dodajal novih svedrovcev v smeri, z njimi je preopremil samo stojišča. Rezultat tega je ponekod delikatno plezanje ob kočljivem varovanju v občasno precej slabi skali, vse to pa ima za posledico do 25 vpetih kompletov na raztežaj (vključno z lesenimi zagozdami in resnično muzejskimi klini).

Marko je ob prvem obisku smeri skupaj z Andrejem Grmovškom (AAO Kozjak) preplezal prvih pet raztežajev smeri. Ob drugem obisku sta priplezala že do najtežjega raztežaja, ki poteka čez veliko streho, a ju je iz stene pregnala nevihta.

Ker za proste ponovitve tovrstnih smeri velja pravilo, da naj bi plezalec celotno smer preplezal kot prvi v navezi sta se smeri lotila vsak zase. Marku je ob naslednjem obisku za las spodletelo, da bi smer preplezal prosto (v zadnjem raztežaju se mu je dvakrat odlomil oprimek). Tako je bil potreben še en obisk, tokrat z Juretom Niedorferjem (AAO Kozjak). Tokrat je vse raztežaje razen zadnjega preplezal v prvem poskusu, najtežjega pa v drugem. V zgornjem delu sta nad koncem težav izplezala po Demuthovem razu.

Ocene posameznih raztežajev: 6b+, 8a, 7c, 7c+, 8a+, 7a, 6c+, 5+, 8a, 7c, 7b+, 8b in III-V do vrha. Višina 500 metrov.

Razen obeh najtežjih raztežajev je Marko vse raztežaje preplezal na pogled ali flash. Ob tem je mnenja, da so ocene raztežajev za eno do dve podstopnji previsoke. Vseeno pa Marko meni, da je prosta ponovitev Couziyeve smeri, kompleksno najzahtevnejša skalna smer kar jih je preplezal.

Branko Ivanek

KOMENTARJI:

Silvo Karo, 25. 08. 2004

Že večkrat sem hotel javno pohvalit dejanja, ki jih opravljata Lukič in Grmovšek. Brez dvoma gre za izjemne dosežke za katere je potreben izreden talent in trdo delo skozi celo leto, seveda že na trdni več kot desetletni podlagi, ki jo imata oba. Žal pa se v javnosti in tudi nasplošno v alpinizmu zelo “skromno sliši”, če kdo prepleza 8a ali 8b nekje v Dolomitih ali Centralnih Alpah, češ to je športno plezanje… Včasih imam občutek, da se takim vzponom kar ne more in ne more priznati prave veljave, kajti vsak vzpon nekje v Andih, Himalaji… (morda že zaradi slovesa gorstev) je čislan v višave. Zelo oguljena fraza, ki jo Slovenci neprestano ponavljamo je “Slovenski alpinizem je v svetovnem vrhu”. Ja, kaj pa imamo za pokazat v zadnjem čase takega, da bi na svetovni alpinistični sceni zatreslo mrežo?! Morda nekaj napihnjenih stvari alpinistov, katerih nivo je prej podpovprečen kot povprečen.

Dobro poznam alpinizem in moja ocena je, da je to kar počneta Lukić in Grmovšek tisto na kar smo lahko izredno ponosni in nam ne bo delalo sramote v svetovnem alpinizmu!

Ker pa živimo v času, ko se vsak lahko napihuje skoraj do meje ko že lebdi je dobro včasih iz poplave teh vponov izluščiti tiste, katere lahko ocenjujejo samo redki alpinisti, saj si večina takih vzponov niti ne predstavlja.

Pa še veliko takih vzponov .

Silvo Karo

David Tončič, 25. 08. 2004

Čestitke!

Svaka vam čast

To!!!:)

Peter Mežnar, 24. 08. 2004

Tooooo..!!!!

Čestitke Marku in držim pesti za Andreja!!

LP

PS: Zaradi takih novic (prebiranje ob jutranji kavici) je lepo priti zjutraj v službo!

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja