La valanga di ghiaccio e roccia di Blatten (SVIZZERA) e la frana della Val Pola (VALTELLINA) del 1987: similitudini e differenze tra due eventi alpini emblematici
Blatten (Švica), ledni in skalni masni tok in Val Pola (Valtellina): podobnosti in razlike med dvema emblematskima alpskima dogodkoma
Marta Chiarle, Gianni Mortara – CNR IRPI, Torino
Daniele Cat Berro, Luca Mercalli – Uredništvo SMI/Nimbus
nimbus.it – 12. junij 2025
Popoldne 28. maja 2025 je katastrofalna ledna in skalna gmota pretresla geografijo osrednjega Lötschentala (kanton Valais Švica) in pokopala vas Blatten, katere tristo prebivalcev je bilo na srečo od 19. maja evakuiranih zaradi spremljanja in zaskrbljujočega zaporedja znakov nestabilnosti gore nad njo (Kleines Nesthorn in ledenik Birch).
Razpravljalca se za uvodni opis značilnosti dogodka, razlogov, zaradi katerih se območje spreminja že od devetdesetih let prejšnjega stoletja (prejšnji ledni plazovi z ledenika Birch) in za okvir pojava v kontekstu naraščajoče nestabilnosti visokogorij zaradi nenehnih podnebnih sprememb, sklicujeta na članek v digitalni reviji “Otto” Univerze v Torinu ter na pravočasno sporočilo za javnost Švicarskega zveznega tehnološkega inštituta v Zürichu.
Primer Blatten spominja na prav tako kolosalen dogodek, ki je – v italijanskih Alpah – za vedno zaznamoval Valtellino, in sicer na zemeljski plaz Val Pola 28. julija 1987 (v tem primeru brez vpletenosti ledenika). S prispevkom želita avtorja izpostaviti podobnosti in razlike med dvema dogodkoma, ki poleg fizičnih vplivov na ozemlje predstavljata prelomnico v dojemanju in obvladovanju naravnih tveganj v Alpah …
Ker so hribovska in gorska območja vse bolj izpostavljena spreminjanju (trenutno izsuševanju), si članek velja dobro prebrati, saj se tudi pri nas precej dogaja na tem področju. Pri tem lahko ločujemo naravne procese (ki zajemajo le splošno otoplitev) in tiste, na katere direktno vpliva človek (posledice ujme 2023, sprožene predvsem na širšem območju Kamniško Savinjskih Alp, – ob poletnih močnejših padavinah zaradi izgradnje zelo obširnega in neprimernega omrežja gozdnih prometnic, krčenja in neobnavljanja gozdov na treh smučiščih in planinah, neodstranjevanja gramoza in skal iz večjih in manjših vodnih tokov ter neuporaba tega materiala na kraju samem …).
V primerjavah dogodkov Blatten/Val Pola je (prvič) tudi omenjeno zastajanje vode v ledeniku Birch s prikazi količin padavin kot koristna in sorodna problematika naših zatrpanih vrtač in jam. Takšnih člankov, ki jih pri nas zaradi razglašene “višje sile” in posledično ogromnega finančnega vložka koncesionarjem znanstveniki ne in vse manj smejo (pod)pisati, ni in ne osvetljujejo in ne pomagajo razumevati naravne pojave in človekovo dejavnost. Pri švicarskem primeru so tako na podlagi izkušenj in znanstvenih opazovanj že uspeli umakniti ogroženo prebivalstvo … Slej ko prej bo spet nek plaz tudi pri nas zaprl vodno pot in ustvaril jezero. Bo prebivalstvo pravočasno umaknjeno, kot so zatrjevali politiki in “(ne)odgovorni”? …
UJMA 2024 – Blaž Komac: Poglavitna težava pri naših napačnih pristopih do problematike naravnih nesreč morda ni toliko v naravi, ki nam včasih pokaže zobe, ali nepoznavanju teme, temveč v jeziku. Kritično razumevanje termina naravna nesreča izpodbija prepričanje, da so naravne nesreče le nesrečni, nepredvidljivi naravni dogodki. Tako je razumljivo, da je revija Disasters (angl. Nesreče) sprejela politiko, ki odvrača uporabo izraza naravna nesreča. Ta odločitev izhaja iz razumevanja, da so naravne nevarnosti neizogibne, medtem ko so nesreče pogosto posledica človeške ranljivosti in nezadostne pripravljenosti. Tako želijo poudariti vlogo družbenih dejavnikov pri vplivu nesreč in raje govorijo o naravnih katastrofah. …
Tak diskurz končno vpliva na različne politike, pri katerih se ukrepi osredotočajo na boj in obvladovanje nevarnosti, ne spodbujajo pa prožnosti, kar bi pomenilo, da tudi družba nosi del odgovornosti. Izboljšanje prihodnjega stanja bo zahtevalo najprej miselni premik.
