Proslava ob jubileju alpinističnega odseka Kranj – V 15 letih so preplezali 3400 smeri
Glas, 17. oktober 1962
V soboto popoldne je bilo v Mačah pri Preddvoru, od koder vodi pot na Kališče, precej boli živahno kakor sicer ob sobotah zlasti v času ko smo izven planinske sezone in je večina planinskih koč že zaprta. Iz vasi so se proti Kališču pomikale številne skupine. Slabo, deževno vreme ni prav nič motilo tistih, ki so nameravali prisostvovati proslavi. Okoli 15. ure je v DOMU KOKRSKEGA ODREDA zbralo le nad 60 alpinistov, samo tistih. ki so sodelovali v odseku že prvo leto, je bilo okoli 36.
Da so kranjski alpinisti pripravili proslavo na Kališču, ni slučajno. Med gradnjo doma so namreč napravili nad 6000 prostovoljnih delovnih ur in na svojih ramah znosili dobršen del materiala iz Mač in drugih krajev. Zato je razumljivo, da se jim je postojanka zelo priljubila.
Po prisrčnih pozdravih in stikih rok je načelnik odseka Jože Žvokelj obudi spomine na prehojeno pot odseka od ustanovitve do danes.
Odsek je bil ustanovljen leta 1947 na Češki koči. Njegov prvi načelnik je bil Ciril Hudovernik. Za Hudovernikom se je do danes zvrstilo kar 12 načelnikov. To dokazuje na izredno razgibano delo in na željo po tem, da se čimveč članov nauči vodit delo odseka. V času obstoja odseka je u štel odsek največ članov v letu 1949 do leta 1952, in sicer okoli 100.
Odsek je vzgojil številne gorske reševavce, planinske vodnike in druge, saj je organiziral velike število tečajev in seminarjev, vzgojiti naše državljane v prave planinske tovariše, ki bo do znali ljubiti in ceniti lepote naših gora. Je bila prva naloga odseka. Prav zato so bili člani odseka tisti, ki so bili vedno in vsakem času pripravljeni na vsako delo, ki ga je organiziralo matično društvo ali pa drugi odseki in odbori v družini.
Kranjski alpinisti so skoraj 10 let marljivo vadili in plezali po naših gorah, preden so se od pravili v inozemska pogorja. Prvi v njihov vzpon v inozemstvu je bil na Grossglockner, kjer so se mladi alpinisti prvikrat srečali z novim načinom plezanja v ledu, mrazu in v velikih višinah. Kmalu nato je sledila slovenska odprava v Dachl, v kateri je bil tudi Kranjčan Franc Jezeršek, ki je kot prvi kranjski alpinist preplezal VI. težavnostno stopnjo severni steni Dachla. Kasneje se odprave kar vrstile tako v gorja naših sosednjih republik, kakor tudi v Italijo, Avstrijo, Nemčijo, Švico, Francijo in drugam.
Ena izmed najvažnejšíh v prihodnje bo organizacija odprave v SZ v pogorje Kavkazi. Organizirali ga bodo skupno z ostalimi odseki na Gorenjskem. Odprava bo šla na pot prihodnje leto, štela pa bo okoli 50 alpinistov. Za to odpravo bo potrebno precej denarja, okoli pol milijona za vsakega alpinista. Sovjetski alpinisti bodo obisk vrnili. Zelo koristne napotke – tako delo odseka kakor tudi glede odprave na Kavkaz – sta dala podpredsednik PZ Slovenije Anton Bučer in načelnik komisije za alpinizem pri PKS Janko Mirnik.
V nedeljo – na zaključni slovesnosti – so člani odseka na pobočjih Storžiča prikazali se načine in oblike plezanja v gorah.
Za zaključek pa še tole. Na proslavo na Kališče se je odpravil tudi Čopov Joža z Jesenic. Ker je zamudil vlak, je prišel v Kranj šele v soboto zvečer. V Mače je prišel v nedeljo zjutraj. Domačini so mu sicer pokazali pot, toda kmalu je zašel. Ko smo se popoldne vračali v dolino, smo ga srečali nekje na pol poti. “Ja kam pa ti Joža?” smo ga vprek vpraševali. Modro je odgovoril, da gre na proslavo 15 letnice AO Kranj, da pa je verjetno malo zamudil. Ko nam se povedal, kako je potoval in ko smo se na ta račun pošteno nasmejali, smo z njim spregovorili tudi nekaj resnih. Jože Žvokelj je imel pri sebi še en miniaturni plezalni klin, kakršne so prejeli vsi udeleženci v spomin na proslavo in ga poklonil tudi Joži Čopu. Kdo bi si mislil, da se tako izkušen planinec in alpinist, kakor je Čopov Joža z Jesenic, lahko izgubi na poti do Kališča.
– R. Čarman
