Postcards from the Ledge, Greg Child / Tomo Česen in Lhotse: zgodba, ki še vedno deli alpinistični svet

Ko se v zgodovini alpinizma omeni ime Toma Česna, se skoraj vedno odpre tudi eno najdolgotrajnejših in najbolj polemičnih vprašanj himalajskega plezanja. Je slovenski alpinist leta 1990 res opravil prvo samostojno preplezanje južne stene Lhotseja ali pa je šlo za eno največjih spornih zgodb v zgodovini gora?
Temu vprašanju se je pred četrt stoletja podrobno posvetil avstralski alpinist in pisec Greg Child v knjigi Postcards from the Ledge, kjer je zbral pričevanja, dokumente, intervjuje in stališča udeležencev tedanje razprave. Njegov prispevek velja za eno najtemeljitejših analiz primera Česen.

Postcards from the Ledge
avtor: Greg Child
Zmagovalec224 strani
Založnik: Mountaineers Books
ISBN: 978-0-89886-753-4
Izid: 31. julija 2000

Vzpon, ki je presegel meje mogočega
Ko je Česen aprila 1990 sporočil, da je sam preplezal skoraj 3650 metrov visoko južno steno Lhotseja in se v manj kot treh dneh vrnil v bazni tabor, je alpinistični svet osupnil.
Južna stena Lhotseja je veljala za eno zadnjih velikih nerešenih himalajskih ugank. Pred tem so jo desetletje in pol neuspešno napadale odprave najboljših alpinistov sveta. Med poskusi so umrli tudi vrhunski plezalci, med njimi Poljak Jerzy Kukuczka.
Reinhold Messner je Česnovo dejanje sprva označil za »alpinistični dogodek desetletja«. Če bi bil vzpon resnično opravljen tako, kot ga je opisal Česen, bi pomenil velik preskok v zgodovini himalajskega alpinizma.

Prvi dvomi
Kljub občudovanju so se kmalu pojavila vprašanja. Česen ni imel očividcev, fotografskih dokazov je bilo malo, njegov opis vzpona pa se je nekaterim zdel nejasen.
Posebej burne so postale razprave po ruskem vzponu na južno steno istega leta. Nekateri člani odprave so menili, da se določeni ključni deli Česnove zgodbe ne ujemajo z njihovimi opazovanji grebena in vršnega področja.
V francoskih alpinističnih krogih je postal eden najostrejših kritikov Ivano Ghirardini, ki je zahteval strožje dokazovanje velikih samostojnih vzponov.

Fotografije, ki so spremenile vse
Prelomni trenutek je prišel leta 1993, ko je Viki Grošelj ugotovil, da sta bili vsaj dve fotografiji, uporabljeni kot podpora Česnovemu poročilu o vzponu, pravzaprav njegovi.
To odkritje je močno zamajalo zaupanje v Česnovo zgodbo. Mnogi dotedanji podporniki so se začeli spraševati, kako so fotografije sploh prišle v objavo in zakaj nesporazum ni bil pojasnjen že prej.
Največji udarec je prišel od Reinholda Messnerja, ki je po javnih razpravah in dodatnih pojasnilih izgubil zaupanje v Česnovo različico dogodkov ter umaknil svojo podporo.

Beseda proti besedi
Kljub temu zadeva nikoli ni bila dokončno razrešena.
Na eni strani so bili kritiki, ki so opozarjali na protislovja v izjavah, sporne fotografije in izjemnost dosežka, ki ga ni uspelo ponoviti praktično nikomur.
Na drugi strani so stali zagovorniki, med njimi Pierre Beghin, Christophe Profit, Wally Berg in številni drugi vrhunski alpinisti. Njihovo stališče je bilo preprosto: v alpinizmu je temeljno načelo zaupanje. Če ni dokazov, da je nekdo lagal, ni mogoče samovoljno izbrisati njegovega vzpona iz zgodovine.
Marko Prezelj je pozneje povzel bistvo dileme z mislijo, da ni dokazov ne za vzpon ne proti njemu. Po njegovem mnenju je vprašanje predvsem stvar osebne integritete posameznika.

Več kot zgodba o eni smeri
Greg Child v svojem eseju opozarja, da primer Česen presega vprašanje, ali je bila neka smer preplezana ali ne.
Gre za vprašanje, kako se je alpinizem spremenil. V času Hermanna Buhla ali prvih himalajskih pionirjev je bila glavna valuta čast. Beseda alpinista je pomenila dokaz. V devetdesetih letih pa so v igro vse bolj vstopili sponzorji, mediji, nagrade in profesionalni alpinizem.
Child zato ne ponudi dokončnega odgovora. Namesto sodbe predstavi štiri možnosti: da je Česen vzpon opravil; da je prišel zelo visoko, a ne na vrh; da je zgodbo zavestno priredil; ali pa da so dvomi pretirani in nikoli ne bodo razrešeni.
Tudi po več desetletjih ostaja primer južne stene Lhotseja eden največjih nerešenih sporov v zgodovini alpinizma. Morda prav zato še vedno buri duhove. Ne zato, ker bi šlo le za eno steno in en vrh, ampak ker odpira vprašanje, na katerem temelji ves alpinizem: koliko velja beseda alpinista, ko drugih dokazov ni.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja