Sneg je pokopnel, tudi v višinah nad dvema tisočema metrov je zacvetela pomlad. Zaspančki, velecvetni svišč, Cojzove zvončke, planinska nebina in druge visokogorske rože prepredajo skromne travnate ruše, ki zelene sredi grušča in pečevja. Čeprav pripeka solnce, je zrak oster in zdrav. Če se kje razbeli skalnata stena, soparico kmalu razblini veter, ki se je bil vzel bogve odkod. To je čas dopustov, saj v mestu zaradi vročine skoraj ni mogoče več vzdržati. To je čas gorskih izletov in tur. Tisoči in tisoči v poletnih mesecih pobite iz mesta v gore, pač iz hruma v samoto, proč iz zatohlosti na sveži zrak, proč iz enolične ravnine v razkosano, pestro gorsko pokrajino, na višino, s katere se očem odpirajo novi svetovi. Razgled z vrha, lepota pokrajine in zavest uspešne podjetnosti bogato nagrade človeka, ki se je često v potu obraza ure in ure mučil po slabo uhojenih, strmih stezah.
Kako daleč se vidi s samotnega vrha ob lepih dnevih! Oči se kar ne morejo nagledati vse lepote, ki leži blizu in daleč naokrog pred njimi. Duša se spočije in veseli se vračajo ljudje spet nazaj v mesto po svojem vsakdanjem poslu. Oni ljudje, ki morejo vsako leto iti le enkrat ali dvakrat v gore, radi tožijo, da jih vselej, na vsaki njihovi turi žulijo čevlji ali da jim nagaja prebava, da se jim vname koža v kobalu ter zaradi tega ne morejo v tolikšni meri uživati krasot visokogorske ture. Mnogokrat jih tudi solnce tako ožge, da se ne morejo niti pošteno premikati. Prav tem, in to je gotovo najširše občinstvo (saj kdo pa, razen študenta, more tolikokrat v gore, da se tam že skoraj aklimatizira!), prav tem naj veljajo naslednji nasveti:
Ko se pripravljate na izlet ali turo, kupite v trgovini od jedače le take stvari, za katere veste, da jih vaš želodec z lahkoto prenese. Za vsak primer (hitrica in podobno!) vzemite s seboj še stekleničko brinjevca ali kupite v lekarni tanalbina.
Nahrbtnik morate pravilno naložiti, vse stvari tako razporediti, da vas ne bodo tiščale in da se vam bo nahrbtnik, ko ga boste oprtali, lepo vlegel na hrbet.
V apoteko, ki jo vzamete s seboj, vzemite nekaj metrov povoja, stekleničko jodove tinkture in škatlico pudra.
Če vas radi ožulijo čevlji, potem pred prvo turo, ki jo zdaj nameravate narediti, napravite tole: Tik preden mislite oditi na kolodvor, umijte noge v mrzli vodi ter mokre noge krepko namažite z navadnim milom, ki ste ga bili prej zmočili. Zdaj obujte na namazane noge par tenkih nogavic in na te šele par debelih nogavic, potem pa čevlje. Noge pa morate namazati tako po podplatu kakor tudi zgoraj — vse do gležnja. Korist, ki jo boste imeli od tega, bo ta, da boste imeli ves dan lepo hladno v čevljih ter da vas čevlji ne bodo prav nič ožulili. Seveda, ko boste zvečer prišli na cilj, ki ste si ga bili za ta dan zastavili, v to ali ono planinsko kočo, potem naj bo prva vaša skrb, da si dobro umijete noge in na gole noge obujete mehke domače copate, da se vam noga spočije. Preden greste spat, si noge še enkrat sperite z mrzlo vodo, potem pa takoj v posteljo. Zjutraj, pred nadaljevanjem ture, si zopet umijte noge ter jih mokre namažite z milom in se obujte tako, kakor prejšnji dan. Potem se vam ne bo treba s ture več vračati šepavim.
Če niste solnca vajeni, to se pravi, če se v ravnini pri kopanju še niste dovolj utrdili, potem nikar ne hodite po gorah v kratkih hlačah, še manj pa, da bi se slekli in hodili z golim gornjim telesom, izpostavljeni pekočim solnčnim žarkom. V gorah je solnce močnejše, kakor v ravnini. Če boste zagrešili tako napako, boste seveda pošteno občutili posledice.
Ne splača se vso noč premetavati se z največjo obzirnostjo in previdnostjo po ležišču ter drugi dan kakor polomljen nadaljevati turo. Nič vam ni prav, tudi najmehkejša srajca se vam zdi neznosna in trda kakor pločevina. Vse vas boli, muči vas žeja, slaba volja vam vzame vse veselje nad Turo. Če že hočete na vsak način v gorah postati rjavi, potem se pred nastopom turo, nekje v gorskem gozdu, dobro namažite z orehovim oljem, nato pa povrh še z Nivea kremo.
(Nadaljevanje jutri.)
Slovenski dom, 28. julij 1936
