Slovenske novice 19. aprila 2013
V spodnjem delu plazovine iz snega izkopali truplo Iva Nemca
KAMNIŠKA BISTRICA – Po več dnevih iskanja so gorski reševalci včeraj ob 8.35 našli pogrešanega turnega smučarja 64-letnega Iva Nemca, ki ga je v soboto zasul sneg. Nesrečni Ivo se je zjutraj iz Kamniške Bistrice čez Kotliški graben odpravil do bivaka pod Skuto, a se ni vrnil.
Še isti večer se je 19 gorskih reševalcev iz Kamnika do polnoči podalo v iskanje. Najprej so v zgornjem delu doline Kamniške Bistrice, imenovanem Konec, našli njegov avto. Kmalu so prišli tudi do plazovine, pod katero so domnevali, da je truplo moškega, a zaradi lastne varnosti poti niso nadaljevali, ampak so iskanje nadaljevali naslednje jutro in vse naslednje dni s helikopterjem preletavali območje, saj je bilo preveč plazovito, da bi se nanj podali peš.
Včeraj zgodaj zjutraj ob 6. uri pa je vodja intervencije Franc Miš zbral šest svojih gorskih reševalcev, ki sta se jim pridružila še člana sosednjih reševalnih postaj Tržič in Celje, in s tremi reševalnimi psi so, brez pomoči helikopterja, začeli žalostno opravilo. Ocenili so, daje spodnji del plazovine dovolj stabilen, da nadaljujejo delo. Po dobri uri in pol pa so v snegu na višini približno 1000 metrov zagledali kos opreme in izpod snežne pasti potegnili truplo pogrešanega.
Ob tem ne moremo spregledati nemoči reševalcev, ki so dali vse od sebe, v iskanje vložili približno 25 ur, pri tem pa so jim preglavice delali obiskovalci gora. Ko so namreč v nedeljo dopoldne s helikopterjem prečesavali teren, so se štirje turni smučarji pod njimi mirno vzpenjali po plazovitem pobočju Zmavčerjev nad Kotliškim grabnom. To je bil tudi razlog, da je moral helikopter prekiniti letenje, kajti če bi se spustil nižje, bi lahko kaj hitro nad njimi sprožil plaz. »Zato tudi nismo terena pregledali tako temeljito kot bi ga lahko,« navrže Miš. Zanimivo je, da so mladci, ko so popoldne smučali nazaj in se je pobočje že močno plazilo, vse to so posneli in objavili na spletu. Miš opozarja, da ljudje, ki so si posnetek ogledali, lahko dobijo občutek, da to ni nič nevarnega in se pod tem vtisom še lahkotnejše odpravijo v nevarne razmere. Ob tem Miš še doda, naj planinci pred turo vedno preverjajo plazovne razmere, predvsem naj spremljajo spremembe, ki so na mikrolokacijah, in pravočasno prekinijo turo, če ni varno. Omenjeni vzpon je šolski primer napačne izbire smeri vzpona – nevarnejše zdaj pokojni ne bi mogel izbrati -, da se premnogi v gore odpravljajo brez preverjanja plazovnih razmer.
Uroš Praš
