Zarja, 30. julij 1913
Čez nedeljo je napravil dijak Petrič iz Šiške, ki je bil zelo vnet hribolazec, izlet v Kamniške planine, s katerega se še ni vrnil. V koči na Kamniškem sedlu se je v soboto zvečer sešel z dijakom Tominškom in Hilbertom. Skupaj so potem hodili do Rinke. Zadnja dva sta šla tedaj po markirani poti dalje, Petriča pa je mikalo, da bi preplezal strmo steno Skute. Tovariša sta ga izgubila izpred oči. Ker se na Skuti nista več sešla z njim, sta nadaljevala pot na Grintovec. Ker ga pa tudi tukaj ni bilo ne pred njima, ne pozneje, se ju je polotil sum, da se je Petriču pripetila na strmini Skute nesreča. Po kočah, ki bi mogle priti v poštev, niso ničesar vedeli o njem, vrnil se pa tudi ni, tako da je žal skoraj gotovo računati z nesrečo.
Pogrešan turist
Zarja, 31. julij 1913
Včeraj smo poročali o dijaku Petriču, ki je bil napravil čez nedeljo izlet v Kamniške planine. Sedaj nam poročajo, da so dijaka Petriča našli mrtvega na koroški strani. Našli so ga v torek popoldne Windischgraetzovi lovci in lovci iz Solčave. Med Skuto in Rinko je strastni, predrzni turist Petrič iskal novo pot, tam mu je pod nogami kamenje zdrčalo in padel je na strani proti Železni Kaplji 400 do 500 m proti koroški strani, kjer je obležal ves razmesarjen.
Petrič je letos napravil maturo in je sin učitelja Petriča iz Sp. Šiške. Rešilna ekspedicija S.P.D. se še ni vrnila in o njej še ni poročila.
K smrti dijaka Petriča
Zarja, 1. avgust 1913
O smrtni nezgodi dijaka Petriča poročajo še: Dijak Petrič je bil v noči od sobote na nedeljo v planinski koči na Kamniškem sedlu. V nedeljo zjutraj sta prišla v kočo na Kamniškem sedlu še dva dijaka, Tominšek in Hilbert. Vsi trije so odšli zarana na Skuto, Tominšek in Hilbert sta šla po markirani poti, Petrič pa je šel z Rinke po grebenih. Med potjo so vsi trije dajali znamenja in drug drugemu s klici odgovarjali. Tominšek in Hilbert sta prišla srečno na Skuto, a Petriča ni bilo od nikjer. Pogledala sta v zglaševalno knjigo na Skuto in videla, da se Petrič ni vpisal. To se jima je zdelo čudno; vendar sta šla do Kokrskega sedla, misleč, da ju je Petrič prehitel. Ker ga tam nista našla, sta se v vrnila v Kamniško Bistrico. Ker ga tudi tu ni bilo, je šel Tominšek še enkrat na Kamniško sedlo in pregledal vso pot do Skute. Ker ni bilo o Petriču nobene sledi, je sporočil Tominšek vso zadevo lovcu Bosu v Kamniški Bistrici. Ta je šel s pastirjem v ponedeljek na planine in preiskal južno in severno stran Skute, a ni našel ničesar.
Dijak Tominšek, sluteč nesrečo, je sporočil vest o pogrešanemu tovarišu svojemu očetu dr. Tominšku, predsedniku Planinskega društva v Ljubljani. Takoj se je zbrala rešilna družba, sestoječa iz znanih planincev gospodov: Brinšek, Kunaver Jože, Hrovatin in Bizjak. Odpeljali so se iz Ljubljane v torek popoldne. Šli so na Kamniško sedlo, na Okrešelj, na Savinjsko sedlo, kjer jih je že čakal član češke podružnice dr. Čermak, sedaj na Jezerskem, s petimi delavci. Družba je začela nato preiskovati ledenik ob stenah Skute in Rinke. Ko so opazili, da ima ledenik razpoke, so začeli preiskovati tudi te. In res, pri zadnji največji razpoki, en meter široki, so zagledali v globini 4 metrov Petriča — mrtvega. Ležal je z glavo proti tlom. Razpoka pod njim je šla še 8 metrov dalje v tla.
Ponesrečenec se je moral prijeti za kako skalo, ki se je bržkone odkršila, da je padel na ledenik in odtod v razpoko. Pasti je moral najmanj 200 metrov globoko. Krvnih sledi ni nobenih, ker je v ponedeljek zvečer po planinah razsajala strašna nevihta in toča. Ponesrečeni dijak je bil ves razmesarjen. Roke ima nazaj zvite, zlomljene, glavo čisto stlačeno, noge v členkih nazaj zavite in zlomljene prstne kosti. Tudi prsa ima trikrat razrezana in razparana. Od obleke mu ni drugega ostalo kakor kos hlačnika in kos srajce. Truplo je bilo zledenelo in je je bilo treba odkopati. Potegnili so ga kvišku z vrvmi, zavili v rjuhe in spustili polagoma po ledu do proda. Tu so ga naložili na nosila in ga v sredo prinesli skozi Žrelo v mrtvašnico na Gornje Jezersko, odkjer ga prepeljejo v Ljubljano. Petričev pogreb bo v soboto ob pol petih popoldne iz Sp. Šiške na pokopališče k sv. Križu.
