Primorski dnevnik, 23. junij 1990

le nekaj sto metrov pod vrhom najvišje gore
Slovenije in Jugoslavije.
Le kateri Slovenec ne ve za Jakoba Aljaža? Bržčas bi ga težko našli; če nič drugega, je nedvomno že slišal prelepo, mogočno pesem Oj Triglav moj dom – uglasbil jo je Jakob Aljaž, župnik, graditelj triglavskih postojank in planinskih poti in skladatelj, predvsem pa narodni buditelj. »Da je Triglav ostal v slovenskih rokah, je največ moja zasluga!« je odločno in samozavestno dejal ta naš veliki narodnjak, ki je zagledal luč sveta 6. julija 1845 – pred 145 leti – v Zavrhu pod Šmarno goro, oči pa zatisnil na Dovjem 4. maja 1927, star 82 let.
Ko je Aljaž leta 1889 prišel za župnika na Dovje, je pri priči vzljubil visoki svet kralja Julijcev. In je zbral okoli sebe navdušence, kakršen je bil sam, potlej pa se je začelo: koče, poti, spominske plošče. In ob tem, da je bila njegova temeljna naloga vendarle župnikovanje, je ustvaril tudi vrsto prelepih zborovskih skladb – še dandanes tvorijo železni repertoar mnogih mešanih in moških pevskih zborov.
Aljaževe gradnje – že za dandanašnji jih je ogromno, tedaj pa so to bili pravcati podvigi – so se vrstile takole: 7. avgusta 1895 so odprli Aljažev stolp na vrhu Triglava; istega leta je dal Aljaž izstreliti in izsekati Staničevo zavetišče deset metrov pod vrhom Triglava, skupaj z jeseniškim kaplanom Jakobom Matjanom je 19. avgusta 1895 odkril spominsko ploščo Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu; in prav tako leta 1895 je dal Aljaž popraviti pot k slapu Peričniku. Leto 1896 zaznamuje gradnjo dveh pomembnih postojank – 9. julija so odprli Aljaževo kočo v Vratih, 10. avgusta pa Triglavsko kočo na Kredarici. Leta 1897 je dal Aljaž zavarovati pot na grebenu Malega Triglava, 12. avgusta pa so na Kredarici odprli kapelico Lurške Matere božje. 19. maja 1900 so odprli novozgrajeni odsek poti v Tnalu na Radovni, 6. septembra pa eno najlepših poti na Triglav – Tominškovo pot iz Vrat do studenčka pod Begunjskim vrhom. 7. avgusta 1904 so odprli prvi Aljažev dom v Vratih (žal ga je 2. marca 1909 odnesel plaz, ki je prihrumel izpod Dolkove špice). 8. se-, ptembra 1909 so odprli prenovljeni Triglavski dom na Kredarici. Leta 1907 so odprli Šlajmerjevo vilo v Vratih in končno 17. julija 1910 drugi Aljažev dom v Vratih – ta stoji še danes, doživel pa je dvoje večjih prenovitev.
Jakob Aljaž je še podpisal načrte za gradnjo kapelice pri Aljaževem domu v Vratih, vendar pričetka gradnje ni več učakal. Na njegov god – 25. julija 1927, dobra dva meseca po njegovi smrti – so kapelico pričeli graditi in imenovali so jo Aljaževa kapelica sv. Cirila in Metoda. Blagoslovili so jo 29. julija 1928.
Aljaževa kapelica Lurške Matere božje na Kredarici je – žal – bila žrtev nerazumljive politike po drugi svetovni vojni. Kot križ na vrhu Škrlatice so tudi kapelico na Kredarici porušili – izginila je pomladi 1954. Minirana je bila tudi kapelica v Vratih, vendar je osebje Aljaževega doma preprečilo njeno porušitev.
Ob 90-letnici, kar so blagoslovili Aljaževo kapelico na Kredarici, je ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar glasno izrekel željo mnogih planincev: »Prav in pošteno je, da čimprej zgradimo namesto porušene kapelice na Kredarici novo, ki bo dostojen prispevek k celotni obnovi Aljaževe dediščine.
Želja resda ni skromna, je pa povsem upravičena uresničitev velike Šuštarjeve želje, so zaupali župniku Franciju Urbaniji, ki že sedem let opravlja svojo službo na Aljaževem Dovjem in je prav tako navdušen planinec.
Takole je povedal: »V ranem poletju 1988 sva si z arhitektom profesorjem Jožetom Marinkom ogledala lokacijo, ki bi po mnenju meteorologov na Kredarici bila najprimernejša za gradnjo kapelice.
Nastale so prve zamisli in načrti. Projektant obnovljenega Triglavskega doma arhitekt Milan Žepič, predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica Gregor Klančnik, meteorolog Janko Rekar, ravnateljica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju Olga Zupan in še drugi, so k načrtom dali svoje pripombe in opozorila. Arhitekt Jože Marinko je vse to upošteval – in sedaj imamo načrt, ki naj bi najbolj ustrezal vsem zahtevam.
Ker je novi Triglavski dom zasedel tudi del zemljišča, na katerem je stala Aljaževa kapelica, nam je Gregor Klančnik, dolgoletni predsednik Planinskega društva Ljubljana Matica uredil, da smo dobili v dar zemljišče, na katerem bo stala nova kapelica. Ta bo nekaj metrov vstran od Triglavskega doma, dolga bo 9,70, široka 6,50 in visoka 6,40 metra. Sprejela bo lahko 30 ljudi. Navidezno malo, toda upoštevati morate, da je bila Aljaževa kapelica občutno manjša, poleg tega se maš na Triglavu vselej udeleži več sto ljudi – in za tolikšno množico seveda kapelice ni mogoče zgraditi,« pojasnjuje Urbanija. Kajpak vsaka reč zadene na tisto najobčutljivejše – denar.
Franci Urbanija je denarni načrt takole razčlenil »Finančna konstrukcija sloni na najbolj trdni valuti – to je na zagotovilu mnogoštevilnih planincev in vseh, ki spoštujejo Aljaževo delo. Njihovo zagotovilo je: »Pomagali bomo! Kakor hitro bodo skupaj vsi papirji, zahtevani za to gradnjo nam sporočite! Tako so obljubili številni Planinski prijatelji – in prepričan sem, da bo šlo. Upamo, da bomo začeli kapelico graditi letos in jo dokončali prihodnje leto.«
MILAN CILENŠEK