23. julija 1916 se je v Beneških Predalpah zgodil eden najbolj izjemnih in hkrati najmanj znanih podvigov prve svetovne vojne. Sto vojakov alpskega bataljona Val Leogra je v sklopu italijanske jurišne operacije splezalo po navpični jugozahodni steni Monte Cimoneja (1226 m), ki je bila do tedaj neprehodna. Njihov cilj: presenetiti avstro-ogrsko obrambo na vrhu.
Zgodovinski dogodek je bil dolgo pozabljen, dokler ga ni rekonstruirala ekipa arheologov in alpinistov, med njimi Nicola Cappellozza in Paolo Serraglio, ki sta s pomočjo starih klinov, skic in terenskega raziskovanja ponovno odkrila smer, po kateri so se vojaki povzpeli. ArchaeoReporter …
Vojna kot alpinistična operacija
Plezanje med prvo svetovno vojno ni bilo redkost – zlasti na alpski fronti, kjer je teren zahteval gorsko usposobljene enote. V primeru Cimoneja je bila operacija razdeljena: pehotne enote Novarske brigade so napadle po dostopnejšem pobočju, medtem ko so alpski vojaki Val Leogra izbrali navpično steno, da bi obšli sovražnika.
Smer je bila tehnično zahtevna: tri raztežaje kamin, zračni greben in strm žleb. Vojaki so se vzpenjali z bojno opremo brez vednosti sovražnika in na posameznih mestih zabili kline, ki so danes arheološki dokaz njihovega podviga.
Arheologija pokrajine in spomin
Rekonstrukcija smeri je več kot zgodovinski projekt – je arheologija pokrajine, ki združuje zgodovinsko miselnost, alpinistično prakso in spoštovanje do preminulih. Ekipa je kline vrnila v steno kot simbol spomina, ne kot tehnično opremo.
»Morali so splezati steno, kljub temu da so vedeli, da jih na vrhu čaka smrt,« pravi Serraglio. Mnogi med njimi niso nikoli povedali svoje zgodbe – njihova imena so danes zapisana na nagrobnikih na vrhu Cimoneja.
Od vojne k vrednotam
Projekt odpira tudi širše vprašanje: kaj pomeni plezanje v kontekstu vojne? Je to zgolj taktika ali tudi izraz človeške vzdržljivosti, poguma in skupnosti? V času, ko se plezanje razvija kot šport, je vredno premisliti o njegovih zgodovinskih koreninah, ki segajo v tragedijo, tišino in junaštvo.
Danes je Monte Cimone del Alta Via della Grande Guerra, 200-kilometrskega omrežja poti, ki povezuje spomenike prve svetovne vojne. Morda bo v prihodnosti tu nastala ferata, ki bo povezala zgodovino, spomin in sodobno gorništvo.
Tudi v Sloveniji je nekaj nabitih ostankov vojaških ferat in smeri, za nekatere pa se samo govori, a imajo »muzealci in varuhi parka« preveč dela z nadzorom, načrtovanjem za (še večje) pobiranje turistične pogače, da bi povprašali ljudi in zgodovinarje o zanimivih ostalinah in jih na nek način obelodanili, uredili za še večjo pogačo, …
