Živa legenda – Alpinist, ki je premikal meje in se (še) danes bori za prihodnost Mont Blanca
Christophe Profit (roj. 15. februarja 1961) je ena tistih osebnosti, ki so zaznamovale sodobni alpinizem. Njegovo ime je povezano z drznostjo, hitrostjo, eleganco gibanja in z vizijo, ki je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odprla povsem novo poglavje v zgodovini alpskega plezanja. A Profit ni le legenda preteklosti. Danes, za razliko od njegovih vrstnikov, ki ležerno in brez glasu uživajo izdatni penzion paket, je tudi gorski vodnik, ki se aktivno vključuje v razprave o odgovornem obisku Mont Blanca in o tem, kako ohraniti goro, ki jo množični turizem vse bolj ogroža.
Od Normandije do Chamonixa: rojstvo alpinista
Profit ni odraščal v gorah. Rodil se je v Normandiji, daleč od alpskih vrhov. Gore so bile sprva prostor poletnih počitnic, kraj, ki ga je obiskoval z družino. A prav ti zgodnji obiski Saint-Gervaisa in okoliških masivov so v njem prižgali iskrico, ki je kasneje postala poklicno poslanstvo.
Prve plezalske korake je naredil pri šestnajstih letih na skromnih pečinah ob Seni. Prelomnica pa je prišla pri enaindvajsetih, ko je služil vojaški rok v Groupe Militaire de Haute Montagne v Chamonixu. Tam je dobil dostop do resnih vzponov, mentorjev in okolja, ki je iz mladeniča iz Normandije izklesalo alpinista svetovnega formata.
Leta 1986 je postal gorski vodnik, kar je ostal vse do danes.
Alpinistična revolucija osemdesetih let
Profit je v alpinizem vstopil v trenutku, ko so se meje možnega začele premikati. A on jih ni le premikal — pogosto jih je prehiteval.
Njegovi dosežki so danes del alpinističnega kanona: prost solo vzpon po zahodni steni Druja (Direktna Ameriška) v 3 urah in 10 minutah, ki je pretresel svetovno skupnost, rekordna hitrostna vzpona na Droites in Dru, več severnih sten v enem dnevu, legendarni trojni severni obračun: Matterhorn, Eiger in Grandes Jorasses v 24 urah (1985) in ponovitev v zimskih razmerah (1987), prva smer na K2 po severozahodnem grebenu (1991, s Pierrom Béghinom), številne nove smeri v Alpah, pogosto v navezi z Jean-Marcom Boivinom ali Ericom Escoffierjem.
Profit je bil eden prvih, ki je združil hitrost, solo plezanje, tehnično zahtevnost in zaporedje v en sam slog.
Njegov pristop je vplival na generacije — od Patricka Gabarrouja do Uelija Stecka.
Gorski vodnik, ki se bori za Mont Blanc
Si sploh lahko predstavljate, da bi se kak (pri)znani slovenski alpinist zavzemal za slovensko najvišjo goro, za dostop do Stene. Zaradi vpetosti in odvisnosti od sistema – iluzija brez primere. Žal! Če je Profit v osemdesetih letih premikal meje alpinizma, danes premika meje razprave o odgovornem obisku Mont Blanca.
Kot gorski vodnik v Chamonixu je iz prve roke opazoval, kako se je gora v zadnjih desetletjih spremenila: več obiskovalcev, več neizkušenih vzponov, več smeti, več nesreč.
Zato je postal eden najglasnejših zagovornikov: omejevanja dostopa, odstranjevanja umetnih pripomočkov, spodbujanja samostojnosti in znanja, ohranjanja tradicionalnega alpinističnega duha.
Najbolj odmeven je bil njegov korak, ko je dvakrat odstranil kovinske količke, ki so jih lokalne oblasti postavile na normalni smeri na Mont Blanc. Profit je trdil, da takšni pripomočki spodbujajo ljudi brez ustreznega znanja, da se podajo na goro, ki je objektivno nevarna.
Njegovo dejanje je sprožilo burno razpravo: nekateri so ga podprli kot branitelja alpinistične etike, drugi so ga kritizirali kot nekoga, ki otežuje delo reševalcem in vodnikom ter povečuje tveganje.
A Profit je ostal zvest svojemu prepričanju: gora ni zabaviščni park, temveč prostor, ki zahteva spoštovanje, znanje in odgovornost.
Mislec, ki razume meje — in njihovo odsotnost
Profit, ki je nekajkrat (za)plezal tudi s slovenskimi alpinisti (Peter Podgornik, …) pogosto poudarja, da so meje v gorah neskončne.
Ne zato, ker bi bilo vse mogoče, ampak zato, ker se človek vedno znova srečuje s svojimi lastnimi mejami.
Njegov znani citat to lepo povzame: »Čudovito je, da so meje gore neskončne; vedno lahko greš dlje. In predvsem, vsakdo lahko poskusi odpreti svoje lastne poti.«
To je filozofija, ki jo živi kot alpinist, kot vodnik in kot človek, ki se zaveda, da je svoboda v gorah mogoča le, če jo spremlja odgovornost.
Zapuščina
Christophe Profit je danes živa legenda, a ne takšna, ki bi živela od stare slave. Še vedno pleza, še vedno vodi, še vedno razmišlja o gorah in o tem, kako jih ohraniti za prihodnje generacije.
Njegova zapuščina je dvojna: alpinistična: hitrost, solo plezanje, concatenamenti, nove smeri, K2; etična: razmislek o tem, kaj pomeni odgovorno gibanje v gorah.
Profit je eden tistih, ki so alpinizem spremenili — in ga še vedno spreminjajo.
