Planinsko slavje v dveh domovih

Delo, 11. avgust 1986

Devetdeset let planinskih domov na Kredarici in v Vratih – Jakob Aljaž in slovensko planinstvo

Planinci so slovesno proslavili 90-letnico planinskih domov na Kredarici in v Vratih, ki jih je dal leto dni po stolpu na Triglavu postaviti Jakob Aljaž. Na sliki: zbrani udeleženci na Kredarici poslušajo slavnostnega govornika Toneta Strojina, podpredsednika PZS. Foto: Vlasta Felc

KREDARICA, VRATA, 10. avgusta 1986
Pred Triglavskim domom na Kredarici in Aljaževim domom v Vratih sta bili danes slovesnosti, s katerima so proslavili 90-letničo teh postojank, ki jih je leto po stolpu na vrhu Triglava dal postaviti Jakob Aljaž. Na Kredarici je bil slavnostni govornik podpredsednik PZS Tone Strojin, v Vratih pa predsednik PD Dovje-Mojstrana Stanko Kofler. »To podobo, niti ene publikacije, je bil majhen korak, gledan z današnjimi očmi, a velik za takratno slovensko planinstvo,« je dejal v uvodnih besedah Tone Strojin, v nadaljevanju pa poudaril pomen dela Jakoba Aljaža, ki je s triglavskimi gradnjami in zavarovano ograjo po triglavskem grebenu Triglav približal domačinom in tujcem. Tone Strojin pa je tudi opomnil: »Biti na Triglavu že pomeni nenapisano slovensko dolžnost. Toda ali vsi nešteti ob evforiji na Triglavu pomislijo, kdo jim je to omogočil — Jakob Aljaž s svojimi gradnjami in sodelavci, za njimi nasledniki, gospodarji, graditelji, vse do današnjega Gregorja Klančnika in njegovih sodelavcev. Toda danes nimamo niti ene razglednice z Aljaževo kdo je bil ta mož, po Aljažu pravzaprav nimamo poimenovanega nobenega planinskega priznanja. Narod, ki se ne spominja svojih velikih mož, ne da mnogo na svojo zgodovino.« Tone Strojin pa je tudi rekel, da bi morali Aljažev stolp proglasiti za kulturni spomenik kot zgodovinsko pričevanje narodnega odpora tuji osvajalnosti. Triglav bi morali zaščititi pred vsemi mogočimi obeležji, pisnimi, in ploščami ter zanje urediti spominski park v Vratih ali na Dovjem, Triglav sam pa s steno in vršnimi nadstavki razglasiti za naravni spomenik. Tudi Stanko Kofler. govornik na slovesnosti v Vratih (Aljaževa koča je bila odprta 9. julija 1896) je precejšen del besed namenil pomenu Aljaževega dela. Do Aljaževih postojank, ki so bile tudi velik gradbeni podvig, si je namreč Triglav lastil bolje organizirani tujec, postojanke pa so pomenile tudi preusmeritev v delu mladega Slovenskega planinskega društva. Na Kredarici je pel kvintet bratov Zupan iz Tržiča, najprej seveda Oj, Triglav moj dom, ki jo je uglasbil Aljaž, v Vratih pa se jim je pridružil domačin Tomaž Pšenica, ki je recitiral Pozdrav slovenskim hribolazcem, pesem, ki jo je za otvoritev Aljaževe koče napisal F. S. Finžgar.

VLASTA FELC

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja