Dnevnik, 15.12.2004 – Peter Pahor: PZS si prizadeva tudi za uvedbo posebnega zavarovanja, ki bi pokrilo stroške pomoči in reševanja v gorah
Planinska zveza ne pristaja na ločitev GRS
Zavzemajo se za uvedbo zavarovanja za kritje stroškov reševanja
LJUBLJANA – Ob koncu leta so tudi v Planinski zvezi Slovenije (PZS) sklenili opozoriti na zagate in zanimivosti v planinski dejavnosti. O posegih v Triglavski narodni park (TNP) predsednik PZS Franc Ekar pravi, da se v zvezi zavzemajo za to, da se v TNP ne bi več gradilo in da je planinskih poti v parku dovolj, po njegovem mnenju jih je treba le čim bolje vzdrževati. Osnovno vprašanje naj bi po njegovem bilo, kako planinski svet obvarovati pred izjemno agresivnimi nakupi zemljišč in nadaljnjim prekupčevanjem z njimi. “Prisojni svet Julijcev, Kamniških, Savinjskih in drugih gora je oaza Evrope in treba je zagotoviti, da parcel nad gozdno mejo in tudi precej pod njo lastniki v želji po hitrem zaslužku ne bi razprodali,” je še poudaril Ekar.
Kot pozitivni zgled za ohranjanje naravne dediščine je predsednik PZS navedel primer petih občin, ki so podpisale sklep o ustanovitvi Savinjsko-Kamniškega parka. Park je že pridobil 110 milijonov tolarjev prek razpisa INTERREG (evropski sklad za čezmejno sodelovanje) za pripravo prostorske dokumentacije.
DVE MUHI NA EN MAH
PZS si prizadeva tudi za uvedbo posebnega zavarovanja, ki bi pokrilo stroške pomoči in reševanja v gorah. To bi po eni strani razbremenilo državni proračun (glavnino denarja za Gorsko reševalno službo zagotovi ministrstvo za obrambo), po drugi pa planince prisililo k bolj odgovornemu obnašanju v gorah, saj bi morali v primeru, če niso zavarovani, stroške reševanja poravnati sami.
Z delom denarja iz sklenjenega zavarovanja bi lahko krili tudi del stroškov dejavnosti Gorske reševalne službe (GRS). Tako bi rešili pereč problem, saj Ekar pravi, da je “Slovenija zadnja oaza, ki nima uvedenega zavarovanja za stroške morebitnega gorskega reševanja”.
REORGANIZACIJA ALI ODCEPITEV?
Na novinarski konferenci se niso mogli izogniti razprtijam z Gorsko reševalno službo, ki teži k reorganizaciji. Član PZS Marko Goršič je dejal: “Ugotovili smo, da reorganizacija, ki jo pripravljajo v GRS, sploh ni prava reorganizacija, saj so vsi akti napisani v smislu odcepitve.”
Predsednik Ekar pa je poudaril, da “želimo, da GRS v okviru PZS ostane nepogojevalna, prostovoljna in tradicionalno planinsko-alpinistično usposobljena.” Upravni odbor PZS je zato sprejel posebne sklepe, ki bodo podlaga za pogovore z GRS. PZS tako ne pristaja na razdružitev PZS in GRS, simboli, s katerimi se ta predstavlja, so last PZS kot ustanoviteljice GRS, zato se s tem imenom in temi simboli ne sme formirati in registrirati nobena nova zveza. Posamezniki, ki bi se pridružili novi zvezi, pa bodo avtomatsko izločeni tako iz GRS Slovenije kot iz PZS.
Peter Pahor
KOMENTAR:
system, petek, 17. december 2004, ob 18:41
Boljševizem na PZS?
Bralec, ki je vzel v roke Dnevnik z dne 15. decembra, si ob članku Petra Pahorja »Planinska zveza ne pristaja na ločitev GRS« in ob navedbi posamezniki, ki bi se pridružili novi zvezi, pa bodo avtomatsko izključeni tako iz GRS Slovenije kot PZS, ne more kaj, da se ne vpraša: Ja, kdo pa vodi to našo največjo, naj – slovensko planinsko društveno organizacijo. Kdo je, ki si jo prilašča, ki si dovoli prilaščati delo in hotenja prejšnjih generacij. Ta, ki smiselno objavi »Dolomitsko izjavo – dve: samo mi smo pravi, vse ostale – ne glede na skupne cilje – bomo izključili, izbrisali«, mora biti velik človek, revolucionar, ki zna svet oblikovati po svoji zamisli in popraviti boljšjo šlamparijo.
Človek se tudi vpraša, kakšna organizacija pa pravzaprav je ta naša Gorska reševalna služba? Je to zgolj volovska vprega parapolitikov, ki z njo orjejo po svojih ambicijskih njivah, ali pa ima morda tudi kaj svoje vsebine in razuma? Za slednje ni veliko dokazov. Pogosto namreč v zadnjem času v časopisju in tematskih publikacijah beremo, kdo kaj hoče in kako bo. Ob tem pa o njih, t.j. reševalcih ne slišimo nič, metla PZS-ja pa je udarna, zgovorna in – kot je komaj kaj slišati od reševalcev – predvsem zavajajoča. Kaj niso tudi reševalci, ki menda štejejo okrog 700 članov, tudi planinci, tudi člani planinskih društev in tako tudi člani PZS. Kaj planinska društva nimajo svojega glasu in reševalci v njih, in kaj pravijo navsezadnje statuti društev in statut PZS.
Zgolj za ilustracijo smo si zagotovili ogled enega od teh statutov, ki v poglavju Povezave – 5. člen pravi:
Za uresničitev namena, dejavnosti in nalog društva in v želji, da se člansko pomlaja in stalno vzdržuje ustrezna raven psihofizične usposobljenosti članstva, se društvo povezuje in sodeluje zlasti s planinskimi društvi, z GRS S in Planinsko zvezo Slovenije.).
Razumen človek si težko predstavlja, da član planinskega društva (in s tem posredno tudi član Planinske zveze), ki je povrhu še usposobljen za reševalca, ne bi želel več biti v svojem planinskem društvu.
Zato sledi upravičen sklep: Poteze vodstva PZS-ja imajo zagotovo korenine pri denarju, ki ga reševalci prejemajo za svojo dejavnost. In temu denarju želijo dati nov tok in zato kopljejo novo strugo.
Reševalci GRS Ljubljana
