Jutro, 22. julij 1925 – dLib.si
Planinarski dan na Triglavu, ki je pričel v soboto in končal v ponedeljek zvečer, se je izpremenil v krasno manifestacijo planinarstva srbskih, hrvatskih in slovenskih turistov, ki so imenovane tri dni pohiteli v ogromnem številu v Triglavsko pogorje in napolnili vse planinske koče, okrašene z narodnimi trobojnicami.
Planinarji so prišli, da se medsebojno spoznajo ter izmenjajo misli in želje, kako bi najbolje vršili skupno propagando planinarstva. Veličastni Triglav, simbol naše narodne moči in narodnega ponosa, še ni videl na svojih vrhovih tolike živahnosti in življenjske sile svojih sinov, kakor na sedanjih planinarskih svečanostih.
Že v petek zvečer so odšle manjše skupine hrvatskih planinarjev do Mojstrane, glavni del pa jim je sledil v soboto popoldne. Brate Hrvate in Srbe je pozdravil na kolodvoru v Ljubljani predsednik Slovenskega planinskega društva dr. Tominšek. Na vsej poti od Ljubljane do Mojstrane so vstopali slovenski planinci in se je kmalu razvilo med vsemi pravo bratsko razpoloženje. Na Jesenicah so sprejeli hrvatske turiste člani turistovskega kluba »Skala«. Še isti večer so odšli turisti po raznih potih na Triglav, kjer so jih že pričakovali oni, ki so odšli že prejšnji dan. Ena skupina je odšla skozi Vrata, drugi po Praški in Tominškovi, nekateri po Bambergovi poti. Trije pa so v nedeljo plezali po severni Triglavski steni.
V nedeljo zjutraj je bil na Triglavu naravnost nebeški dan. Niti oblačka ni bilo videti. Škrlatica, Stenar, Cmir, Rjavina in Triglav sam so žareli v jutranjem solncu, sneg pa se je prelival in blesketal kakor nebroj draguljev. Razgled na vse strani je bil nebeški. Okoli barjaka »Skale«, ki so ga razvili vrh Aljaževega stolpa, se je zbralo okoli 50 turistov, članov slovenskih, hrvatskih in srbskih društev. V dolini Vrat pod severno Triglavsko steno, kjer sta se ponesrečila znana slovenska planinca dr. Jug in Topolovec, so položili hrvatski planinarji vence, spominski govor pa je imel gosp. Kozak. Hrvatski turisti so istotako položili venec na ploščo Antona Lenarčiča, ki je ponesrečil v Kotu. Spominski govor dr. Čupoviča je do solz ganil vse navzoče. Za iskrene izraze pietete se je zahvalil hrvatskim planinarjem tajnik »Skale« g. Pardubski.
V nedeljo popoldne so prihajale na Triglavski dom na Kredarici zadnje skupine turistov. V koči sami so se že nahajali člani »Skale«. Slovenskega planinskega društva in podružnic dr. Tominšek ml., Hrovatin, dr. Senjor, člani »Fruške gore« iz Novega Sada, člani srbskega planinskega društva, veliko število Hrvatov ter 10 dijakov iz Srema. Tudi Staničeva in Aleksandrova koča sta bili polni planinarjev. Po vseh kočah je vladalo veselo razpoloženje. Na Kredarici je imenom hrvatskih turistov predsednik podružnice »Sljeme« Vekoslav Cvetišič pozdravil slovenske, hrvatske in srbske turiste, ki so s takim navdušenjem sprejeli predlog, da se pri redi skupen izlet na najveličastnejšo našo goro Triglav, v bajno carstvo Zlatoroga. Zahvalil se je bratom Slovencem za gostoljubnost in izjavil, naj bo dan sloge vseh planinarjev tudi manifestacija planinarske ideje. Imenom slovenskih turistov se mu je zahvalil dr. Tominšek, nakar je dr. Čupovič s krasnim govorom pozdravil vse turiste iz Jugoslavije, naglašujoč, da je za našo državo Triglav to, kar je bil za majhno črno goro Lovčen. Na Triglavu so ideali vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, in zato ga moramo čuvati in braniti pred vsakim neprijateljem.
Zvečer je bila v vseh triglavskih kočah veselica, ki je trajala dolgo v noč. Krasni in veličastni so bili prizori, ko so zažgali pred kočami kresove, ki so bajno razsvetljevali triglavske orjake.
V ponedeljek zjutraj so odšli turisti s Triglava po raznih potih v Bohinj. Popoldne sta prispela tudi kralj in kraljica, ki so jima planinci priredili prisrčne ovacije. V hotelu Zlatorog je pozdravil planince nestor slovenskih turistov, triglavski očak župnik Jakob Aljaž. Tu je pozdravil vse goste tudi član osrednjega odbora SPD g. Hrovatin. Nato se je oglasil k besedi starina Aljaž, ki je naglašal, s kakimi težkočami se je moral boriti, da je ponosni Triglav rešil za Slovence. Zahvalil se je Zagrebčanom, ki so ga preteklo leto tako prisrčno pozdravili na planinskem kongresu.
Za njim je dr. Cvetišič naglašal zasluge g. Aljaža za Triglav ter požrtvovalno delo SPD, ki je odprto te krasne visoke gore kulturi. Govorili so še dr. Senjor, predsednik mariborske podružnice SPD, imenom Sljemena dr. Čupovič, zastopnik srbskega planinarstva g. Nikič iz Novega Sada ter še mnogi drugi. Planinarski dan je bil zaključen v najboljšem razpoloženju in bratski slogi vseh turistov v državi. Hrvatski in srbski turisti so se vrnili s Triglava kakor pomlajeni in so izjavljali, da jim ostanejo dnevi na Triglavu v večnem spominu.
