Dva zakona ki bi jih veljalo poznati – Posebno nekaj novih členov je …
Prepričan sem, da velika večina obiskovalcev naših gora in planin pa tudi drugih ljubiteljev gibanja v naravi, ne pozna ne Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN – Ur. L. RS 64/1994) ne Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN-A, Ur. l. 28/2006). Zato je dobro, da se jih spozna vsaj s tistimi členi, ki zadevajo vsakega, ki se mu bo zgodila nesreča in ga bodo reševali ali pa samo prišli iskat (še) nepoškodovanega.
Pripravil: Bojan Pollak Zakon iz leta 1994
116. člen
(splošni stroški)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za financiranje upravnih, strokovnih, nadzornih in drugih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so v državni pristojnosti.
(2) Lokalne skupnosti zagotavljajo sredstva za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako kot za druge potrebe javne porabe.
(3) Država in lokalne skupnosti v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavljajo finančna sredstva za kritje stroškov neodložljivih nalog zaščite, reševanja in pomoči za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
(4) Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki morajo po tem zakonu organizirati Civilno zaščito in izvajati druge ukrepe ter naloge varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zagotavljajo sredstva za nadomestila plač za svoje delavce v času njihovega usposabljanja ter sredstva za priprave in druge stroške varstva.
118. člen
(pokrivanje stroškov)
(1) Fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila nesrečo, mora pokriti:
– stroške zaščitnih in reševalnih intervencij;
– stroške sanacije in vzpostavitve v prejšnje stanje;
– stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
(2) Če je povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče iz prejšnjega odstavka več in se ne da ugotoviti delež posameznega povzročitelja, krijejo nastale stroške solidarno. Zakon iz leta 2006
52. člen
V 118. členu se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek:
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora fizična oseba, ki je zaradi malomarnosti, neusposobljenosti ali neustrezne opremljenosti povzročila ogroženost ali nesrečo oziroma stanje, zaradi katerega so nastali stroški nujnega ukrepanja, povrniti sorazmeren delež stroškov intervencije, ki jih določi vlada.
(4) Vlada določi dejavnosti, pri katerih morajo udeleženci pokriti sorazmeren delež stroškov intervencije ne glede na vzrok in odgovornost za nesrečo in pri katerih morajo biti udeleženci zavarovani za primer nesreče. Sorazmeren delež stroškov intervencije krije zavarovalnica oziroma udeleženci sami, če niso zavarovani.
(5) Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje oziroma intervencijo izvršila, in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu s tem zakonom.
Spremembe Zakona moramo vzeti resno, saj nakazujejo, da bodo morali (verjetno, vsa?) reševanja poslej plač(ev)ati ponesrečenci, rešeni oziroma njihovi svojci sami….
KOMENTARJI:
Boris Strmšek, 17. 05. 2006 17:01
Vidim, da eni kar radi zaidejo v nekakšne filozofije, politiko in še kam. Prosim, če ne bi mešali tega s hribi. Je pa Matjaževo vprašanje na mestu, saj nikoli ne veš, kdaj te lahko doleti kakšen račun, ker si pač v hribih zašel v težave in so te reševali. Pri nas je to zelo nejasno, vsaj nam navadnim smrtnikom in laikom glede prava. Zakoni se lahko namreč tolmačijo na več načinov in prav pogrešam kakšnega pravnika, ki bi se ukvarjal z nekakšnim “gorniškim pravom”. PZS bi tako morala imeti nekoga, ki bi se na te stvari spoznal in odgovarjal zainteresiranim. Vemo pa, da jim še o samem gorništvu ni prav vse jasno, kaj šele o pravu. Tako je tudi z organiziranostjo GRSS. Ostati v PZS ali iti ven? Pravzaprav je to vseeno. Vsem, ki zahajamo v gore je namreč najbolj pomembno, da so zadeve jasne in da je GRSS na voljo, ko jih potrebuješ. Oziroma je jasno ali si s članarino PZS plačal zavarovanje za primer reševanja ali ne. To bi že nekako moralo biti vključeno, če pa tudi v tujini članarina B krije 650.000 SIT za reševanje s helikopterjem. To včasih sicer ni dovolj, zato se je primerno zavarovati dodatno oziroma najbolj enostavna je včlanitev v kakšno avstrijsko planinsko društvo. Njihova članarina vključuje veliko, veliko več od članarine PZS. In potem se lahko tako vprašamo ali je sploh potrebno, da smo še člani PZS. Gre za to, da Zavarovalnica Tilia, pri kateri smo zavarovani člani PZS ne ponuja prav veliko. Mogoče bi moral nekdo s PZS zbrati ponudbe ostalih zavarovalnic in bi se prav gotovo našla kakšna konkurenčna ponudba. 60 tisoč potencialnih zavarovancev ni tako malo. Če seveda ni tukaj kaj drugega v ozadju in nikomur niti ni v interesu iskanje večjih ugodnosti za nas zavarovance, kar vsi člani PZS namreč smo. Je pa tako jasno, da je za malo denarja, malo muzike. Torej? Skratka, vprašanja (in odgovori) bi morali nekako potekati v tej smeri, da bi bile tako Matjažu, ki je prvi zastavil vprašanje, in tudi večini nam zadeve bolj jasne.
Lepo se imejte v hribih in pazite nase!
Boris Strmšek
Igor Pavlič, 12. 05. 2006
G. Jeranu!
Pametno sprašuješ in vem, da je tvoje vprašanje provokativno, pri čemer imaš popolnoma prav, upam, da nisi edini!!
Kako je s plačevanjem, ne boš “nikoli” izvedel! Če ti ne bo nič in boš živ in zdrav, ZZZS ne krije nič, njihov odgovor sem citiral že pred cca pol leta. Zakoni niso le v obliki zapisanega ampak tudi v formi komentarja zakona, njegovega izvajanja, pravne prakse itd.
Torej, če se zdi zgodi nesreča in imaš težave s stroški, najemi pravno pisarno Čeferin, na podlagi nekaj sodnih postopkov v zvezi z odgovornostmi, izterjavami, povezavami z drugimi zakoni itd. bo nastala pravna praksa itd. Gotovo je na tem področju precej študij, ekspertiz, pravnih mnenj in praks, diplomskih nalog, magisterijev, doktoratov itd.. Zasleduj literaturo, v Sloveniji izhaja kar nekaj pravniških publikacij, tudi zasebnih firm (odškodnina.net), tako da gre razvoj naprej (Pravna praksa. itd., poglej v COBISS, nepregledno, v tem je ves smisel seveda).
Pravni stroški bodo presegali znesek na fakturi za helikopter, kazalo bi pa preveriti, kaj je ceneje, vojaški ali policijski, verjetno nimajo enake tarife, če jo pa imajo, gre za povezavo in se ne obnašajo tržno (kdor prej pride in je cenejši, tistega naroči!), izplača se preveriti, tistih nekaj minut klica je lahko vredno mnogo več.
Po črki in dikciji raznih zakonov in upoštevaje vse grožnje, ki sledijo kazenski in materialni odgovornosti, si sam ne bi nikoli in nikdar dovolil kogarkoli vzeti v družbo v hribe, ne da bi mi prej podpisal izjavo, kjer bi odstopal od vsakršne terjatve ali tožbe,. Če se npr. zgodi nesreča, me lahko vsakdo, ki je z menoj, toži, da sem ga zavedel, ko sem predlagal pot po levem grabnu, ne pa po desnem, v levem se je pa potem npr. ponesrečil. Seveda mora biti taka izjava overjena pri notarju, sicer bi jo lahko prizadeti izpodbijal, npr. da je bil zaveden itd.
Kdor še ni bil soočen s tožilcem in sodnikom, se sploh ne zaveda, kako sodni postopki potekajo, kakšne neumnosti kvasijo izvedenci, na podlagi katerih sodniki sodijo itd., da ne govorim o tožilcih. Gre za postopke, kjer sodijo ljudje, ki še nikoli v življenju niso otipali skale ali stopili na sneg, mogoče kje v St. Moritzu ali St. Antonu s smučarskim učiteljem ali animatorjem.
V tem smislu in s tako perspektivo si lahko predstavljam, da bodo nekoč po gorah hodili le še državljani v spremstvu gorskih vodnikov (si mogoče kdo predstavlja J. Kugyja ali H. Tume, ki bi ob priliki nesreče tožila J. ali A. Komaca, Kravanjo, Tožbarja ali celo Oitzingerja) in pri notarju deponirali medsebojne pravice in obveznosti. Kdo je tu nor!? Jaz ali mi vsi?! Pa imamo to K&K monarhijo za zgled pravne države!.
Tista dva včerajšnja nesrečnika v Škrlatici (g. Kunšič se je v Slovenskih novicah spet javlja!, nemirni duh, akcija!) stroškov helikopterja, izpad dohodka primarija dr. I. Tomazina in ostalih kolateralnih stroškov tista čeha gotovo ne bosta plačala, vsaj upam da ne. Ali je sploh že kdaj kdo kaj plačal?! Tudi ne vem, zakaj bi!
Država financira ogromne, miljardne projekte za narkomane, zablodele, izgubljene, begunce, azilante itd., nikakor pa ne more pristati, da bi inventivne, avanturistično nagnjene in druge, iz zatečenih razmer, reševala zastonj, češ da gre za neodgovorne, naivne itd. osebke, še več, tudi sami državljani, ki bi to počeli kot izvedenci (GRS), bi to delali separatno, kot koncesionarji.
Žalostno, res, še bolj pa to, da veliko ljudi naseda takim argumentom, kot da se njim ne more nič zgoditi, vse predvidijo, planirajo, načrtujejo, ravnajo odgovorno in so sploh idealni državljani, plačuje položnice in pravilno glasujejo, odgovorno, vsak mora skrbeti zase!
Ni le žalostno, tudi grozljivo!
Igor Pavlič, 12. 05. 2006
Zavarovanje, zdravstveno, pokojninsko, vsakršno…, je po različnih državah res zelo različno urejeno, ponekod je vse proračunsko, drugje je treba pa vse dodatno plačevati, skratka zelo različno, tudi dinamično, se spreminja, odvisno od oblasti in ostalih okoliščin, kar vemo iz lastnih izkušenj.
Hotel sem povedati, da pri vsej zadevi za državo ne gre za kak večji problem ( cena enega hummerja pokriva vse stroške helikopterjev za ponesrečence v obdobju nekaj let), za posameznika pa za zelo velikega in če bodo potencialni uporabniki dovolj glasni in prodorni, bodo problem primerno uveljavili (PZS?!! spet!), če pa ne bodo, jih bodo izvajalci seveda oskubili do obisti oskubili, mogoče celo rubili in bo vse pravno-formalno pokrito. V tem je vsa poanta mojega pisanja, ne več ne manj. Kdo se bo tega lotil ne vem in me ne zanima, najbolje bi pa bilo, da zamenjamo še potne liste, ne le zavarovanj, ali kaj? Razumimo vendar to logiko uradništva in kapitala, tega nemogočega in večnega spleta ljudi ter denarja, ki gloda in koplje do vsakogar.
Podoben nateg je bil z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem in stebri pri pokojninah. Pravice enake kot prej, plačati pa več, po ovinkih, ker neposredno pač ni šlo in bi bilo preveč poceni, premalo prisklednikov. Tu bo enako, namesto, da bi država (iz davkov) izvajala svoje dolžnosti, jih moraš plačevati še posebej, še več, ne njej neposredno, temveč preko by pas združb, kar je še hujše, dražje…. (zgled: Vzajemna, Adriatic itd.) Ali res ne razumete zakaj gre ali imate že vse napeljano?! Primerjajte le povečanje vplačil za zdravstvo v zadnjih 15 letih z učinkom in vse vam bo jasno! Kaj se je zgodilo? Imamo dve medicinski fakulteti, 1500 visokih med. sester, 1000 dr. znanosti s področja medicine, vrste so pa dolge v nedogled, za nego ni kadra, jama brez dna, tudi če bi jim ta hip dal 100 milijard SIT, bi bilo čez dve leti enako, še “ponkov” za operacije ni možno dobiti, ker mora biti nabava “transparentna”. . Ali je to napredek? Zakaj le bi bil postopek enostaven, če je lahko kompliciran, zapleten in “strokoven”, še zaslužiti se da kaj s tem.
Igor Pavlič, 14. 05. 2006
G. Ovčaku!
Žal ali na srečo država ni namenjena le nekaterim državljanom, celo ne le davkoplačevalcem, še več, tudi za tujce, npr. begunce, prosilce za azil itd. ima dolžnost skrbeti, ne le za samohodne topove in lovska letala (“vojska je pripravljena na izziv!”).Družba in seveda država pač ni tako enostaven sistem, kot si ga nekateri predstavljajo in bi si ga želeli, kadar jim gre dobro ali celo odlično. Zanimivi so Švicarji, tako stari in tako bogati, še visoke pokojnine imajo! Hočem reči, da ne nasedajte na razne članke in izračune, ker je teh veliko in si med seboj nasprotujejo, odvisno od interesa piscev in urednikov, kar z matematiko nima prav nobene zveze… razen te, da “ima vsak svojo računico!”.
Matjaž Šerkezi, 12. 05. 2006
Matjaž pozdravljen,
v lanskem letu se je na KA s tem ukvarjal Miha Marenče in skupaj smo prišli do sklepa, da v Sloveniji žal ni takšnega zavarovanja in da je edina možnost, da postaneš član tuje planinske organizacije. Veliko alpinistov je včlanjenih v OAV. Tudi sam sem včlanjen tam, ker za 50 EU nudijo varnost (Alpenverein.at). Namreč ob nesreči se ti ni treba obremenjevati z vprašanjem ali sploh klicati na pomoč, da ne bo ponovno kdo ugotavljal ali si do tega upravičen ali ne. 90% nesreč v naših hribih se pripeti zaradi malomarnosti. Kaj pa je to malomarnost?! Kje to piše?! Kakšni so kriteriji?! Kdo lahko o tem odloča?!
Zanima me komu bodo poslali račun za reševanje v Škrlatici in ali ga sploh bodo, ker je pač fantoma tekla kri?!
Žalostno je, da ima GRS vse preveč dela sama s sabo in da pozablja kaj je njen namen. In tudi se ne čudim, da ni mladih fantov, alpinistov v pravem pomenu, ki bi si še želeli vstopiti v to organizacijo in da okrog krožijo fraze, da je GRS še samo društvo starcev, ki malo hodijo v hribe. Vodstvo GRS je kar pozabilo na alpiniste in redke so postaje, ki sodelujejo z njimi.
Sicer pa se je že dogajalo, da so reševalci vračali izkaznice in se še bo, vsaj dokler bodo GRS vodili ljudje, ki nikoli niso imeli pravega stika z alpinizmom in so se zdeli sami sebi pomembni kadar so stopili iz helikopterja in drugim razlagali kako pomembno je, da se predkloniš preden vstopiš vanj…
KOMU?!
Žal. Kovačeva kobila je vedno bosa in Slovenija nima “evropskih gorstev”!
Verjetno je pa tudi že zadnji čas, da se alpinisti začnemo obnašati manj “slovensko” in da skupaj storimo nekaj v tej smeri. Možnosti je veliko. Samo, dragi moji fantje in dekleta, dokler bo na zbor načelnikov prihajalo največ 13 predstavnikov alpinističnih odsekov od 45 in še od tega jih polovica samo kima, ne bo ničesar.
Pa lepo plezajte in če boste rabili pomoč posebej poudarite, da ne želite helikopterja.
Matej Pivec, 12. 05. 2006
Matjažu Jeranu sta odgovorila že Matjaž in Primož. Jaz se odzivam, na precej “akademsko” pripombo Igorja Pavliča.
Igor, zadeva je povsem enostavna. Vse alpske države, razen Slovenije, imajo reševanja iz gora urejena tako, da se zavaruješ. Po domače: “če si zavarovan plača zavarovalnica, če nisi, plačaš sam.” Način zavarovanja je v različnih državah različen, povsod pa enostaven in ne posebno drag. Avstrijskega je opisal Matjaž.
Matej
Matjaž Jeran, 12. 05. 2006
Mi zna kdo odgovoriti na vprašanje, kakšen tip zavarovanja krije stroške reševanja v gorah Slovenije?
Hvala načitanim
Primož Štular, 12. 05. 2006
Stroške helikopterskega transporta krije obvezno zdravstveno zavarovanje, seveda moraš biti poškodovan ali bolan. Torej, če se ti sredi stene zlomi ali dol pade dereza, poklici 112 in sporoči, da si si zvil gleženj. Štuli