Polhumorni prispevek o brezplačnih prevozih nepoškodovanih z gora
Če bi gorski reševalci dobili en evro vsakič, ko jih kdo ozmerja, ker so prišli peš, bi danes imeli svojo floto helikopterjev, vsak poimenovan po drugem renesančnem umetniku.
Tako pa imajo samo enega — tistega, ki ga vsi poznamo, in ki ga tujci očitno naročajo kot Uber: »Hello, we are lost. Helicopter, please.«
In ker je sezona komaj začela dihati, je že jasno: helikopterski turizem je (p)ostal nova slovenska folklora.
Ko reševalci pridejo peš, je to osebna žalitev
Zadnje čase se dogaja nekaj zanimivega. Če gorski reševalci pridejo peš, ker je to: hitreje, varneje, ceneje, in ker je človek nepoškodovan, jih nekateri pohodniki najprej ozmerjajo.
Prednjačijo — tako slučajno zvemo — ženske, ki so prepričane, da je helikopter del osnovne turistične ponudbe, nekaj med panoramskim letom in brezplačnim shuttle busom.
Reševalci pa, ubogi, stojijo tam s čelko, nahrbtnikom in srčnim utripom 180, ker so ravno pretekli pol hriba, in poslušajo:
»Kaj, a niste s helikopterjem?!«
»A to je zdaj to?!«
»Mi smo mislili, da bo malo bolj… profesionalno.«
In tako se je rodila nova praksa: za tujce pošljemo helikopter, ker je to edini način, da se izognemo pritožbam, slabim ocenam na Google Maps in morebitnim diplomatskim zapletom.
Včerajšnji primer iz Bohinja: ko reševalci zamudijo večerjo, a vseeno ujamejo poljub za lahko noč
Pri Gorski reševalni službi Bohinj so zapisali, da so bili »rešeni« oni — in to dobesedno — zdaj vemo: v več ozirih. Dežurna ekipa in posadka policijskega helikopterja ju je dvignila iz rušja nad Ražnovo Suho, kjer so se nekoč vile stezice, danes pa raste labirint, ki bi ga Minotaver z veseljem najel za Airbnb.
Dva mlada Danca sta se tam izgubila v želji po… no, kdo ve čem.
Morda po »pristni divjini«, morda po »off the beaten path experience«, morda pa sta samo sledila aplikaciji, ki je mislila, da je rušje nova oblika ceste.
Reševalci so zamudili večerjo, a so vseeno ujeli uro družinskega miru pred spanjem.
In kot pravijo: »Poskrbeli smo za poletni stas in mir doma.«
To je tisto, česar TripAdvisor ne razume.
Zakaj helikopter? Ker je ceneje kot psihoterapija
Turistična zveza Slovenije je zato podprla projekt Partnerstvo za varnost v gorah. Ne zato, ker bi Slovenci potrebovali več varnosti. Ampak zato, ker potrebujemo manj pritožb.
Če reševalci pridejo peš, jih pohodniki ozmerjajo. Če pride helikopter, so vsi srečni: pohodniki, ker dobijo brezplačen panoramski let, reševalci, ker jih nihče ne nadere, država, ker lahko reče, da skrbi za turizem, helikopter, ker končno leti več kot samo za vaje.
To je win‑win‑win‑win situacija. Seveda ne za davkoplačevalske denarnice in za tiste, ki bi, naredili red na tem področju (to pomeni, da je dežurni helikopter s posadko in členi vedno in zgolj na voljo za res nujna stanja), po nekaterih mnenjih sprivatizirali zadevo …
Kaj smo se naučili?
Če si nepoškodovan, a utrujen, je helikopter najboljša prijateljska gesta. Če pridejo reševalci peš, se pretvarjaj, da si navdušen. Če si tujec, imaš VIP status. Če si domačin, imaš pač noge. Če si reševalec, si heroj — tudi ko zamudiš večerjo.
In najpomembnejše: Pamet v glavo, noge na pot, ego pa pustimo doma.
Sezona gre notri s tempom, kot ga še nismo videli.
Naj bo čim manj helikopterskih Uberjev in čim več nasmehov, ko reševalci pridejo peš — ker to pomeni, da je vse v redu.
