Primorski dnevnik, 16, april 1975
Nove knjige – Zgodba preživelih z Andov
Oktobra leta 1972 je manjše potniško letalo urugvajskih letalskih sil poletelo iz Urugvaja proti Čilu, da bi tja pripeljalo rugbyjsko moštvo. Zaradi slabega vremena so pristali v Mendozi na argentinski strani Andov in nato naslednji dan nadaljevali s poletom. Toda pilot očitno ni bil kos nalogi, letalo je zašlo prenizko, zadelo v vrhove gora in strmoglavilo, pri tem pa sorazmeroma srečno pristalo na ledeniku, polnem snega. Letalo se je precej razbilo, del potnikov je izgubilo življenje, nekaj je bilo ranjenih, nekaj pa jih je srečno prestalo katastrofo. Osem dni so Čilenci, Argentinci in Urugvajci iskali pogrešano letalo, ki je bilo na nesrečo belo pobarvano, toda niso ga odkrili. Na višini 4000 metrov pa se je medtem začela tragedija. Nekateri težki ranjenci so okrevali, drugi so čakali na rešitev. Po nekaj dneh je zmanjkalo hrane. Tedaj so se odločili, da se začno hraniti z mesom v nesreči umrlih sopotnikov. Postali so kanibali. Toda to jih je ohranilo pri življenju. Doživeli so še eno nesrečo, ko je polomljeni trup letala zasul plaz in pokopal pod sabo nekatere preživele. Toda šestnajst jih je vendarle ostalo živih. Dva od njih sta se po sedemdesetih dneh odločila, da se na slepo spustita v dolino. Imela sta srečo in našla pot v dolino, kjer sta naletela na pastirje, ti pa so obvestili oblasti, ki so preživele rešili iz snega s helikopterji.
Vsa ta zgodba je opisana v knjigi ŽIVI, ki nam jo je posredovala v prevodu Uroša Kalčiča založba Mladinska knjiga. Po pripovedovanjih preživelih udeležencev poleta jo je napisal ameriški časnikar Piers Paul Read in tako posredoval svetu nenavadno doživetje južnoameriških športnikov, katere so ponesrečeni tovariši s svojimi trupli ohranili pri življenju. Kako so se dogajale vse te strahote nam knjiga nazorno pripoveduje in ohranja potomcem nenavadno pričevanje. Pisatelj pravi, da je imel pri oblikovanju proste roke. Nameraval je nekatere odlomke knjige še bolj dramatično napisati, slednjič pa je ostal pri golih dejstvih, ker se je izkazalo, da so že dejstva sama dovolj razburljiva. Razen dialogov je vse čista resnica, nam zagotavlja pisatelj v pregovoru. Tako stopa zgodba o ponesrečenih športnikih, o njihovem premagovanju smrti in njihovem trpljenju tudi pred slovenske bralce.
Knjiga, ki je sicer literarno oblikovana, čeprav brez posebne umetniške vrednosti, pripoveduje predvsem o dejstvih. Posvečena je dogodkom, ob koncu pa načenja tudi moralna vprašanja nastala v zvezi z uživanjem umrlih tovarišev in očitkov, ki so jih bili zaradi tega nekateri deležni. Obravnava torej nenavadne dogodke, nenavadno rešitev letalskih ponesrečencev, obenem pa tudi nenavaden moralen problem. Pripoved sama je zanimiva, sicer pa je dogodek sam dovolj razburljiv da predstavlja izredno snov za pripoved in za knjigo.
Bogato ilustrirana knjiga bo najbrž tudi pri slovenskih bralcih zaslužila tisto zanimanje, ki ga je bila deležna v svetu, ko je lani izšla v originalu in mnogih prevodih v tuje jezike. Zato moramo pohvaliti založbo Mladinska knjiga, ki je pokazala posluh za zanimive dogodke, opisane v knjigah in ažurnost, kakršne nismo sicer vajeni vedno.
Sl. Ru.
