Slovenski alpinizem 2003
Cordillera Huayuash
– Yerupaja, SZ stena, BREZPOGOJNA NOROST, 27. – 29. 7. 2003, Matej Mejovšek, Matevž Kramer, Tadej Zorman, VI, 6, 5c, 1800 m.
Nevarno in težko smer so na višini 6650 metrov priključili na Italijanski greben. Vrha niso dosegli. 15 – 20 let pred njimi sta bila v mnogo boljših razmerah v podobni liniji že opravljena dva vzpona, zato verjetno smeri ne moremo šteti za prvenstveno.
Stena Yerupaje je samevala vse od leta 1977, ko sta drugo novo smer tam preplezala Marjan Manfreda in Janez Dovžan. Stena se je v 25 letih močno spremenila. Od strme snežne vesine so ostali le snežni žlebovi, skale in seraki.
Mejovšku in Kramerju se je pridružil še Tadej Zorman in skupaj so si na koti 4800 uredili depo z opremo in hrano. Po nekajdnevnem opazovanju razmer v steni so preko nevarnega ledenika in ledenega slapu dosegli srednji del, kjer so morali preplezati velike ledne odlome. Bivak so si uredili na velikem platoju na višini 5500 metrov. Vzpon so naslednje jutro nadaljevali po največjem ozebniku v levem delu stene. Težave so dosegle šesto stopnjo v skali in ledu. Proti vrhu so težave popustile, zato pa se je vreme začelo kvariti. Zvečer so po šestindvajsetih urah plezanja priplezali do stika z Italijansko smerjo petdeset višinskih metrov pod vršnim grebenom in zaradi poslabšanja vremena začeli sestopati po smeri vzpona. Po dvanajstih urah sestopa so dosegli depo ob vznožju stene. Mejovšek, Zorman in Kramer so s smerjo Brezpogojna norost zarisali tretjo, verjetno najtežjo linijo v steni, ki je bila prvič preplezana leta 1968.
Cordillera Blanca
– Ranrapalca (6124 m), VZHODNA SMER, 10. 7. 2003, Matej Mejovšek, Neda Podergajs, Anton Jamnik, IV, M5, 700 m, 5 ur. Plezalnega dela smeri je bilo 250 metrov.
Cordillera Blanca
– Tocllaraju (6034 m), zahodna stena, MGLA, 01. 7. 2003, Mitja Gleščič, Jernej Arčon, IV, 4, 400 m, 4 ure.
Prvenstvena smer se konča na grebenu 150 metrov pod vrhom.
Cordillera Blanca
– Ranrapalca, severna stena, AMERIŠKA SMER, 04. 4. 2003, Mitja Gleščič, Jernej Arčon, IV, 4, 900 m, 7 ur.
Cordillera Blanca
– Chopicalqui, SZ stena, STRAH IN SREČA – PREČENJE GREBENA, 09. – 11. 7. 2003, Tadej Zorman, Jernej Arčon, V, 4, 1100 m+ 900 m, 17 ur.
Opravila sta prvo ponovitev smeri Strah in sreča in nadaljevala po grebenu do vrha.
Cordilliera Blanca
– Chorup (5439 m), DIREKTNA SMER, 05. 7. 2003, Tadej Zorman, Peter Jeromel, V, 5, 500 m, 8 ur.
– – – –
Cordillera Blanca
Trajanje: 19.06.2003 – 16.07.2003
Člana: Uroš Samec, Simon Slejko
Cilj: Santa Cruz, zahodna stena
– Artesonraju (6025 m), JZ stena, ARS NOVA, 06. 7. 2003, Simon Slejko, V, 4+, 800 m.
Opravila sta dve aklimatizacijski turi, na Pastoruri (22. 6., 5200 m) in na Chopicalqui (27. 6., do 6200 m) in se potem odpravila proti predvidenemu glavnemu cilju, dolini Yuracocche in Santa Cruzu.
Za prenos opreme pod steno sta najela dva nosača in se v dveh dnevih povzpela do baznega tabora (4800 m). Ker je že prvo popoldne po prihodu v bazo pričelo snežiti, pa tudi razmere v steni Santa Cruza niso bile najboljše (vprašljiv prehod preko krajne zevi, precej skale v spodnjem delu) sta spremenila načrte in se odločila za še nepreplezano južno steno vrha Santa Cruz Norte.
Snežilo je še naslednji dan in ker so se iz vseh sten nad jezerom vsipali pršni plazovi, sta tretji dan bivanja v bazi in po dveh poskusih dostopa pod Norte pospravila opremo in se odpravila v dolino.
Sledilo je nekaj dni počitka v Huarazu, nato pa se je Simon odpravil še na zadnji poizkus. Za cilj si je izbral Artesonraju (6025 m) in njegovo jugozahodno, v desnem delu še nepreplezano, ledno steno. Popoldne in zvečer se je ob sneženju povzpel pod steno, ob pol sedmih začel plezati in bil ob enajstih zvečer na vrhu. Sestopil je po isti smeri in se vmes 30 metrov spustil po vrvi. Pod steno je bil ob enih zjutraj.
Osmega julija sta se odpeljala proti Limi.
