Slovenski alpinizem 2006
Pakistan 2006 – Trango Towers
Trajanje: od 04. avgusta do 01. oktobra 2006.
Člani odprave: Matjaž Jeran (vodja), Tina Di Batista, Aleš Česen, Nejc Česen, Andrej Grmovšek, Tanja Grmovšek, Silvo Karo, Matevž Kunšič in Aleksandra Voglar.
V začetku avgusta se je odprava podala na dvomesečno pustolovščino. Po devetih dneh potovanja in pohoda so alpinisti prispeli v bazni tabor, ki so si ga uredili nad ledenikom Trango na višini 4000 metrov. Vreme je bilo lepo, zato so nemudoma začeli aklimatizacijske vzpone. Silvo Karo in Andrej Grmovšek sta prečila ledenik in v skalnem vrhu Uli Byapjun (4800 m) preplezala smer Warming Up Ridge (V, 6b, 450 m). Sledil je prvi vzpon na Uli Biaho Great Spire (5594 m), na katerega sta speljala smer Three Hundred Eggs (V+, 6b+, 600 m). Ostali so se medtem ogrevali v stenah nad baznim taborom. Sledil je glavni aklimatizacijski vzpon na Great Trango Tower po snežno-ledni ameriški smeri (naklon do 70 stopinj, 1200 m). Na vrh je v ločenih dnevih priplezalo vseh devet alpinistov. Sledilo je daljše obdobje slabega vremena z večjimi količinami dežja in snega, ki je večkrat dosegel tudi bazni tabor. Alpinisti se malodušju ob slabem vremenu vseeno niso vdali, ampak so v redkih, krajših obdobjih lepšega vremena plezali v nižjih stenah okoli baznega tabora. Karo in Grmovšek sta preplezala še novo smer Piranski zaliv (V+, 7a, 650 m), levo od starejše smeri Trango Ocean (6a/b, 300 m), ki so jo pred tem ponovili vsi. Dekleta so smer podaljšala še za dva raztežaja (VI-), do vrha skalnega stolpa Pinccio. Brata Česen sta opravila še prvo ponovitev ameriškega vzpona (6b, 200 m) na Little Trango (5400 m).
V začetku septembra se je pričelo obdobje lepšega vremena. Vsi so se odpravili do šotorov ob vznožju Trango Towerja. Prva je vstopila trojna ženska naveza Di Batista-Grmovšek-Voglar, da bi preplezala znamenito smer Eternal Flame (6c, A2, 1000 m). Takoj za njimi sta se podali navezi mladih, Jeran-Kunšič in brata Česen, da bi prosto preplezali Slovensko smer (7a/a+, 1000 m). V steni je bilo še veliko snega, zato je bilo plezanje počasnejše. Vseeno so do popoldneva priplezali na veliko polico – Sončno teraso – na tretjini stene in si uredili prostor za bivak. Naslednji dan so se ločili in zaplezali v svoje smeri. Ponovno so bivakirali v steni in pozno tretji dan dosegli vrh. Jeran in Aleš Česen sta Slovensko smer preplezala prosto, vsi pa so do poznega večera sestopili do Sončne terase. Alpinistke so s prvim vzponom ženske naveze na eminentni vrh zaključile nekaj ur pozneje, se nazaj odpravile že ponoči in do jutra sestopile na veliko polico v spodnjem delu. Vmes sta smer preplezala tudi »leteča« Slovenca Karo in Grmovšek. Začela sta ob štirih zjutraj, čez 24 ur pa sta se že vrnila na sedlo. To je bil prvi enodnevni vzpon na vrh.
Kot da mera še ne bi bila polna, so se Jeran in brata Česen po odhodu starejšega dela odprave ponovno podali v stene in opravili prvo ponovitev slovenske smeri iz leta 2004, Chote Badle (VII, A2, 450 m) v Trango Monku (5850 m), in s tem opravili šele drugi vzpon na to skalno iglo, ki je bila osvojena kot zadnja v skupini.
– Uli Byapjun SEGREVALNI GREBEN (WARMING UP Ridge), 17. 8. 2006, Andrej Grmovšek in Silvo Karo V, 6b, 450 m, 6 ur.
Prvenstvena smer in prvi vzpon na vrh. Srednje težko plezanje v ne najboljši skali. Zgornji del po širokem grebenu.
– Uli Biaho Great Spire, SV stena THREE HUNDRED EGGS, 20. 8. 2006, Andrej Grmovšek in Silvo Karo V+, 6b+, 600 m, 8 ur
Prvenstvena smer in prvi vzpon na vrh. Srednje težko plezanje v ne najboljši skali. Zgornji del po grebenu.
– Base Camp Slabs PIRANSKI ZALIV, 31. 8. 2006, Andrej Grmovšek in Silvo Karo V+, 7a obv. R, 650 m, 8 ur.
Plezanje predvsem v platah, psihično izredno zahtevno.
– Garda Peak KARAKORUM KUSH, 20. 8. 2006, Matjaž Jeran in Matevž Kunšič VII-, A0, 300 m, 3 ure.
Prva ponovitev smeri.
– Garda Peak KARAKORUM KUSH 26. 8. 2006, Tina Di Batista, Tanja Grmovšek, Aleksandra Voglar 6b, 300 m, 6 ur.
Prva prosta ponovitev smeri in prvenstvena vstopna varianta.
– Little Trango McMAHON-WHARTON, 26. 8. 2006, Aleš in Nejc Česen, 5.10+, 200 m.
Prva ponovitev smeri.
– Base Camp Slabs OCEANO TRANGO, 29. 8. 2006, Tina Di Batista, Tanja Grmovšek, Aleksandra Voglar 6a/b, 300 m, 4 ure.
Dekleta so smeri dodala dva prvenstvena raztežaja (do VI-, 100 m).
– Trango Nameless Tower ETERNAL FLAME, 07. 9. – 09. 9. 2006, Tina Di Batista, Tanja Grmovšek, Aleksandra Voglar, VI, 6c A2, M5, 1000 m (800 m + 300 m), 3 dni.
Prvi vzpon ženske naveze na ta vrh. Vzpon je bil opravljen v alpskem slogu.
Smer Eternal Flame sta 08. 9. 2006 v enem dnevu (20 ur) preplezala tudi Andrej Grmovšek in Silvo Karo.
– Trango Tower SLOVENSKA SMER, 07. 9. – 09. 9. 2006, Aleš in Nejc Česen, Matjaž Jeran in Matevž Kunšič, VI, VIII+/VII, VIII-, 1000 m, 3 dni, Aleš Česen in Matjaž Jeran sta smer preplezala prosto.
– Trango Monk CHOTA BADLA, 14. 9. 2006, Matjaž Jeran, Aleš in Nejc Česen, V, VII/A2 M, 450 m , 14 ur.
Prva ponovitev smeri.
– – – –
Diran 2006
Trajanje: konec julija, avgust, začetek septembra 2006.
Člani odprave: Irena Mrak, Mojca Švajger in Javed Ali.
Konec julija 2006 sta se Irena Mrak in Mojca Švajger odpravili v Pakistan, da bi se na alpski način povzpeli na Diran (7266 m). Gora leži v sosedstvu bolj slavnega Rakapošija (7777 m). Slovi po svoji lepoti in tudi redkih pristopih na vrh. Zadnji zabeleženi pristop so po Normalni smeri opravili leta 1996, brez dovoljenja pa je bil opravljen še en pristop leta 1998. Prvi so na vrhu leta 1968 stali trije avstrijski plezalci. Običajni pristop je z ledenika Minapin po Normalni smeri, ki poteka po tehnično manj zahtevnem pobočju, vendar je objektivno izjemno nevaren zaradi podirajočih se serakov in snežnih plazov, ki se prožijo po vsakem obilnejšem sneženju. Zanimiv je še Severni greben, ki so ga doslej zmogli le Japonci leta 1996 na himalajski način.
Irena in Mojca sta v zadnjem hipu uspeli k sodelovanju na odpravi pritegniti še domačina, znanega plezalca iz Hunze, s katerim se poznajo že nekaj let. Nastala je pakistansko – slovenska mini odprava. Zaradi udeležbe domačina so se precej zmanjšali tudi sicer visoki stroški odprave.
V bazni tabor so prispeli zadnje dni julija. Za cilj so si izbrali Severni greben, ki je obetal precej varno napredovanje. Po postavitvi ABC so se aklimatizirali po okoliških pobočjih in se pripravljali na vzpon. Kmalu jih je začelo pestiti slabo vreme, ki je zaznamovalo mesec avgust v Karakorumu. Tako slabega vremena niso zabeležili zadnjih dvajset let.
V vmesnih krajših, vremensko ugodnejših obdobjih so uspeli preplezati 400 m dostopnega pobočja do pravega začetka grebena. Zadevaj e zaradi izjemne pretrtosti kamnine zelo nevarna, zato je vzpon priporočljivo opraviti ponoči ali v zgodnjih jutranjih urah. Na 5000 m so v slabem vremenu čakali tri dni, nato so se spustili nazaj v dolino.
Sledilo je deset dni dežja in sneženja, ki so ga preživeli v baznem taboru. Vreme se je 20. avgusta izboljšalo, odločili so se za čim hitrejši vzpon na alpski način po Normalni smeri. Tretji tabor so 22. avgusta postavili na višini 6300 m. Za dva dni jih je ponovno zajelo sneženje, ki je onemogočalo pristop na vrh, pa tudi spust v dolino je bil zaradi novega snega prenevaren.V slabem vremenu so 24. avgusta postavili še četrti tabor, toda zgolj 300 metrov višje, saj je ponovno začelo snežiti. Vzpon na vrh so načrtovali za naslednji dan, kar pa sta jim ponovno preprečila sneženje in močan veter. Glede na slabo vremensko napoved za naslednje dni so se kljub novozapadlemu snegu odločili za sestop. Bazni tabor so dosegli 26. avgusta, štiri dni pred iztekom dovoljenja za vrh. Do zadnjega dne so čakali na še en poskus, vendar je bilo vreme ves čas slabo. Precej razočarani so 2. septembra zapustili bazni tabor. Irena in Mojca sta sicer načrtovali nekakšno vzorčno, »okolju prijazno« odpravo in sta bili v tem pogledu kar zadovoljni – izredno dobro so se obnesle sončne celice, s pomočjo katerih so polnili baterije prenosnega računalnika, digitalnega fotoaparata in satelitskih telefonov, uporabljali so ekološka čistila za pomivanje posode, pranje perila in umivanje, kuhar ni smel pobijati in kuhati živali, prav tako so za seboj na gori pustili minimalne sledi.
