Led ni zaustavil Renata Casarotta v zimskem vzponu na Mali Mangart – Svoj prvenstveni podvig v Cozzolinijevi zajedi je opravil v enajstih dneh
Primorski dnevnik, 11. januar 1983
Renato Casarotto, alpinist iz Vicenze, je v nedeljo zjutraj zaključil enajstdnevni podvig na Malem Mangartu. V severni steni te gore je namreč v zimskih razmerah kot prvi preplezal Cozzolinijevp zajedo, katero so planinski izvedenci imeli za zadnji veliki alpinistični »problem« vzhodnih Julijskih Alp. Verjetno najboljši alpinist na svetu Reinhold Messner je prav pred kratkim izjavil, da bo to steno pozimi lahko preplezal samo Casarotto, ki se je na svoji alpinistični poti specializiral za osvajanje skrajno težkih sten, s težavami sedme stopnje, kjer trajajo vzpo ni več dni. Tako je npr. prejšnjega februarja sam v zimskih razmerah, v petnajstih dneh, osvojil tri ekstremne stene v skupini Mont Blanc (Aiguille Noire, Pic Giglielmina in Freney), kar je po splošnem mnenju največje alpinistično dejanje sploh, ki so ga kdaj opravili v Alpah. Casarotto se je odpravil v severno steno Malega Mangarta 30. decembra, izkoristil pa je relativno dobro vreme, in je na prvem delu vzpona, kar hitro napredoval. Spomniti se moramo namreč, da je to zajedo osvojil v poletnih razmerah pokojni tržaški alpinist Enzo Cozzolino skupno z Armandom Benardinijem v enem dnevu in pol šele leta 1970; že samo to dejstvo dokazuje izjemnost toga podviga. Že takoj v začetku vzpona ni hotel imeti Casarotto radijske povezave z dolino, tako da so mu pri vzponu prijatelji sle dili le z daljnogledi iz Trbiža in okolice. Pri vzponu si je na zaledeneli steni zajede pomagal s cepinom, s katerim je odstranjeval led do žive skale, iz zajede pa je izstopil v devetih dneh. Nato pa je nadaljeval po direktnem izstopu Della Mee, ker je bila Cozzolinova smer prepolna snega. Največje težave je imel Casarotto prav pri tem izstopu, v zaledeneli sedmi stopnji prav pod vrhom malega Mangarta. Zadnji dan pa je alpinist iz Vicenze vseeno zelo hitro napredoval, kar je bilo vreme dobro, ter je zaključil svoj podvig že v nedeljo zjutraj ter celo presenetil svoje prijatelje, ki so ga nameravali počakati na vrhu šele naslednje jutro. Ob štirih popoldne, pa je že sestopil na jugoslovansko stran v Koritnico ter telefoniral svojim presenečenim prijateljem v Trbiž iz Loga pod Mangartom, katerim je tudi izjavil. da je bil to zanj prav gotovo doslej najtežji podvig.
Dušan Jelinčič
