Slovenske novice 27. januar 2003
Snežni plaz je na Grintovčevi strehi pod seboj do smrti pokopal izkušenega planinca Emila Klemenca, Janko Černjavič, ki ga je prijatelj pravočasno opozoril na nevarnost, pa se je čudežno rešil – Ponesrečenca so v ostrih razmerah izpod plazu reševali še v nedeljo, a žal zaman
Kamnik, 26. januarja
»Emil Klemenc iz Podgorja pri Kamniku je bil dva metra pred menoj. Nenadoma mi je zavpil: ‘Jane, pazi! Plaz!’ Takoj sem se ovedel in zabil cepin v sneg močno, kolikor sem le mogel. Emila je odneslo. V delčku sekunde, ko me je obrnilo okrog, sem videl skale, nato me je sukalo in nosilo v plazu. Ko so bile skale na dosegu rok, sem se jih oklenil in se ustavil. To, žal, ni uspelo prijatelju,« je 40-letni Janko Černjavčič iz Bočne s tresočim glasom opisoval sobotno tragedijo.
Kamniški gorski reševalci, akcijo v dolini je vodil Janez Podjed, usklajevali pa so jo njegovi inštruktorji, so ob pomoči sedmih vodnikov lavinskih psov iz Ljubljane in Kamnika ob veliki pomoči pilotov Letalske policijske enote MNZ z Brnika že v soboto pred nočjo s helikopterjem iskali 46-letnega Podgorjana.
»Plaz kložastega snega se je sprožil po 13. uri, vendar se Janko, ko se je izkopal iz snega, ni mogel oglasiti dolini, da bi takoj sprožil reševanje. Njegov prenosni telefon je namreč ostal v avtu, v dolini Kamniške Bistrice. S seboj ga je imel ponesrečeni, a se nam na klice ni odzival. Dežurni regijskega centra za obveščanje (112) je lahko zato šele ob 16.40 obveščal o nesreči. Nekaj pred tem je Janko prišel v dolino. Okrog 17. ure je dežurna posadka helikopterja odpeljala nad Grintovčevo streho zdravnika in reševalca, a zgrinjajoča se noč je preprečila, da bi lahko kaj storili. Velika je bila tudi nevarnost novega proženja plazov napihanega, bolj ali manj strnjenega snega,« nam je povedal vodja reševanja, načelnik postaje GRS Kamnik Janez Podjed.
Že zvečer je vodstvo postaje zaprosilo za pomoč kolege, vodnike lavinskih psov s postaje GRS Ljubljana, v Kamnik je prišel tudi Igor Potočnik, načelnik podkomisije za reševanje izpod plazov.
»Ko sem prejšnji teden obveščal ustanove, da je v gorah velika nevarnost proženja plazov, se je pod Draškimi vrhovi že sprožil in zajel dva turna smučarja. Druga dva sta ju rešila. Vendar še ne vemo, kdo so bili ti ljudje. Danes je bilo na Grintovčevi strehi obupno. Veter v sunkih nas je dobesedno krivil. V dveh skupinah so nas s helikopterjem zvozili na goro in začeli smo iskati pogrešanega z vrha in s spodnjega dela gore. Po tem, kar vemo, sta sicer dobro opremljena planinca sama nehote sprožila plaz, ta pa je bil za prvega usoden,« je povedal Potočnik.
Spirala razdelila plezalca
V soboto zvečer so kamniški gorski reševalci prejeli nov klic za posredovanje: 56-letni Stojan Kralj iz okolice Lukovice je odšel z mlajšim prijateljem Romanom Jemcem v Kalce nad Kamniško Bistrico plezat slap Spiralo. Sporočil je, da prijatelj potrebuje pomoč, ker sam ne najde poti v dolino.
»Ko sva splezala dva raztežaja slapu in iskala prehode, sva odšla vsak na svoje. Nekajkrat sva se še slišala, nato je Romanu crknil mobilec. Okrog 15.30 mi ga je še uspelo poklicati in mu povedati, da mora v eni uri najti pravo pot, ker ga bo nato zagrnila tema. Po 22. uri sem se že srečal z dvema kamniškima gorskima reševalcema. Odšla sta naprej, jaz pa sem sestopil v dolino,« pove telesno vrhunsko pripravljeni Stojan. Reševalca sta ob 9. uri sporočila, da sta z Romanom varno prišla v dolino. Kamniški gorski reševalci dvojico, ki neizmerno uživa v gorah, pravzaprav že poznajo, menda ni bilo prvič, da so pomagali reševalci.
Zadnji let v dolino
Slavko Šikonja. Foto: Mirko Kunšič
Razmere na Grintovčevi strehi so bile dopoldne izredne, kar povedo vsi reševalci in vodniki psov. Pilot policijskega helikopterja Edo Lavrič, na kopilotskem sedežu je bil Damjan Bregar, operater na vitlu pa Miha Meško, je kljub izjemno močnim sunkom vetra zvozil skoraj dvajset reševalcev na več krajev Grintovčeve strehe. Janez Volkar in Janez Petrič sta bila na Kokrškem sedlu. »Dva sva prepričala, da je varneje, če se obrneta v dolino. Tretji se še ustavil ni, ko sva mu dopovedovala, da višje gori delajo reševalci in da razmere niso dobre. Lahko le opozarjamo, prepovedovati ne smemo,« pravita Kamničana.
Veter je bil res močan, kar pove podatek, da je vodnik lavinskega psa in reševalec letalec Matjaž Ravnikar ostal brez nahrbtnika, saj mu ga je sunek iztrgal; pozneje so ga blizu najdenega planinca pobrali Matjaževi soreševalci.
»Kloža ju je presenetila 2200 metrov visoko. Plaz je odnesel Emila čez poledenele skalne skoke, ki so bili zanj usodni; na višini 1670 metrov smo ga našli, delno zasutega v snegu. Žal mu tudi morebitna takojšnja pomoč ne bi vrnila življenja,« pove Ravnikar, ki je bil na gori s psom.
Mirko Kunšič
