Odgovori na novinarska vprašanja o lovu v Triglavskem narodnem parku

Odgovori Javnega zavoda Triglavski narodni park (JZ TNP):

G-L: Koliko je zaposlenih v javnem zavodu TNP?
Trenutno je v Javnem zavodu Triglavski narodni park zaposlenih 57 ljudi.

G-L: Koliko od teh zaposlenih jih živi od rojstva v ožjem in širšem območju TNP?
Tega podatka nimamo.

G-L: Katere agencije so vključene v prodajo lova v TNP? Koliko dobi TNP od tega?
Javni zavod Triglavski narodni park za pridobivanje lovskih gostov nima sklenjenega
dogovora z nobeno agencijo, posledično tudi dohodka s tega naslova nima.
Celotno delovanje in poslovanje Javnega zavoda Triglavski narodni park je zbrano v
dokumentih, ki so javno dostopni na spletni strani: https://www.tnp.si/sl/javni-
zavod/uprava/porocila-o-delu-in-letni-program/.

Petra Mlakar
ODNOSI Z JAVNOSTMI
JAVNI ZAVOD TRIGLAVSKI NARODNI PARK
Ljubljanska cesta 27
4260 Bled

Igra angela

Odziv Javnega zavoda Triglavski narodni park na članek o lovu

Lov na izmikajoče se slovenske gamse v Alpah

Iz poročila TNP za leto 2023 izdvajamo naslednje poudarke, ki se tičejo lovstva in zaposlenih:

Prihodki prodane divjačine so nekoliko višji od načrtovanih. Prodaja divjačine Realizacija 2022 Plan 2023 Realizacija 2023 Indeks real. 23 / real. 22 Indeks real. 23 / plan 23 = 26.324 / 27.000 / 31.508 / 120 / 117

Osnovni namen ustanovitve TNP je ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varovanje rastlinskega in živalskega sveta, ekosistemov, značilnosti nežive narave ter za območje narodnega parka značilne krajine. Namen TNP je tudi spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je skladen s cilji narodnega parka, ter omogočanje obiskovanja narodnega parka za doživljanje narave, kulturnega izročila in duhovnih vrednot alpskega prostora.

– Naloge na področju izvajanja neposrednega naravovarstvenega nadzora, upravljanja lovišča s posebnim namenom in lovsko čuvajske službe so bile v celoti in uspešno izvedene.
– Pri izvajanju javnega pooblastila upravljanja z divjadjo v LPN Triglav so bile v celoti izvedene vse predpisane naloge, potekalo je sodelovanje z ostalimi upravljavci – Lovskimi družinami na območju narodnega parka.
– V letu 2023 so se tako izvajale aktivnosti sistematičnega zbiranja podatkov o sestavinah biotske raznovrstnosti in pritiskih človekove dejavnosti nanje, odstopanje od načrtovanega obsega je zaznano pri divjadi, ko zaradi neprimernih vremenskih pogojev ni bilo mogoče izvesti monitoringov.
– Lovska dejavnost stroški zbiralnic divjačine (stroški elektrike, komunale), strelivo, zavarovanje, tiskovine, odvoz živalskih tkiv, material za uporabo v hladilnicah, stroški uporabe opreme ure; delež ur zaposlenih na tržni dejavnosti v razmerju do vseh njihovih ur ter razmerje načrtovanih prihodkov po dejavnostih na uro vloženega dela 6% tržna dejavnost, 94% javna služba (1- 10/23) 13% tržna dejavnost, 87 % javna služba (11- 12/23)

Prihodki od poslovanja
Prihodki od poslovanja so prihodki, ki jih zavod pridobiva za tekoče izvajanje svojih dejavnost in vključujejo prihodke od prodaje proizvodov in storitev ter prihodke od prodaje blaga. V letu 2023 so znašali 3.907.656 EUR. Glavnino (3.809.103 EUR oz. 97%) predstavljajo prihodki od prodaje proizvodov in storitev. Navedena vrednost vključuje prihodke iz sredstev proračuna, programov, projektov, nejavne prihodke in prihodke prodaje storitev na trgu. Manjši del (98.553 EUR oz. 3%) pa predstavljajo prihodki od prodaje blaga in materiala, predvsem iz naslova prodaje artiklov v info središčih, koledarja, lesa in divjačine. V strukturi prihodkov od poslovanja po dejavnostih je delež prihodkov javne službe 93%, delež prihodkov od prodaje blaga in storitev na trgu pa znaša 7%.

– Direktor JZ TNP dr. Tit Potočnik na podlagi samoocenitve za celotni javni zavod ocenjuje: – v JZ TNP je vzpostavljeno primerno kontrolno okolje na pretežnem delu poslovanja, – cilji so realni in merljivi na pretežnem delu poslovanja, – tveganja, da se cilji ne bodo uresničili, so opredeljena in ovrednotena na pretežnem delu poslovanja, – na obvladovanju tveganj temelječ sistem notranjega kontroliranja in kontrolne aktivnosti, ki zmanjšujejo tveganja na sprejemljivo raven, je na pretežnem delu poslovanja, – ustrezen sistem informiranja in komuniciranja je na pretežnem delu poslovanja, – ustrezen sistem nadziranja, ki vključuje tudi primarno (lastno, skupno, pogodbeno) notranje revizijsko službo je na pretežnem delu poslovanja.

– Povprečno število zaposlenih, izračunano na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju, je 58,8, medtem ko je bilo povprečno število zaposlenih v tem obdobju 59. Naloge redne dejavnosti javne službe ohranjanja narave je skupno izvajalo 58 zaposlenih, delno so bili njihovi stroški dela financirani tudi iz sredstev tržne dejavnosti. Trije javni uslužbenci so bili delno razporejeni v stroške projekta, zaposleni sta bili dve projektni uslužbenki in en uslužbenec, financiran iz sredstev postavk Podnebnega sklada. Sredstva za financiranje projektnih zaposlitev so bila zagotovljena v enakem deležu, kot veljajo za financiranje ostalih stroškov pri posameznem projektu.
Povprečna bruto plača na zaposlenega v JZ TNP je v letu 2023 znašala 2.133 EUR in je v primerjavi z letom 2022 (1.997 EUR) višja za 7%. Bruto znesek regresa za letni dopust, ki je pripadal delavcem v letu 2023, je bil izplačan skladno z določili Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) in sicer v višini minimalne plače 1.203 EUR. Izplačane so bile tri jubilejne nagrade, ena za 10 let delovne dobe in dve za 20 let. Izplačana je bila tudi odpravnina projektni uslužbenki po preteku zaposlitve za določen čas. V letu 2023 je bilo izplačano za 9 ur nadurnega dela. Nadomestila osebnih dohodkov za odsotnosti v breme JZ TNP so bila izplačana za 2.117 delovnih ur, od tega je bilo 1.703 odsotnosti z dela zaradi bolezni in 414 ur zaradi poškodb. V breme ZZZS je bilo izplačano za 1.356 delovnih ur nadomestil (boleznine, poškodbe, nega, spremstvo, sobivanje v bolnišnici, darovanje krvi), obračunanega 88 ur očetovskega dopusta in 24 ur v breme gasilske zveze za pomoč v času poplav. Nadomestila in refundacije skupaj predstavljajo 2,9% obračunanih delovnih ur.

Zaključek
Če bi bil TNP trajnostno naravnan, bi bili vsi zaposleni rojeni v parku in s temi službami bi jim bilo mogoče ostati kot nadzorniki v krajih, kjer se pred ekspanzijo turizma ni dalo preživeti. Pri tej trditvi bomo ostali, saj po odzivu vidimo, da so zaposleni le “meščani v hribovskem okolju”.
Lov je ena od oblik človekovega delovanja od pradavnine do danes. Število ustreljenih živali v komercialne namene pa po vseh loviščih izdatno raste (tudi zaradi dobrega stanja populacije) iz povsem drugih potreb – trofejnih. V civilizacijskem obdobju, ki smo mu priča, nikakor ni potrebe, da bi prevzetni posamezniki iskali denar na tak način.

Ker se bodo morale z modernim načinom propagande lova ukvarjati pristojne službe, lahko le (še) pokažemo na prvo stvar (komercialne agencije najdite kar sami), ki nam je ob vnosu hunting in slovenia alps izvrgel “veliki brat”. https://www.slovenian-alps.com/en/what-to-do/activities/summer/hunting/ kjer piše: Na Gorenjskem, je 42 lovskih rezervatov. Za nekatere vrste je dovoljen tako rekreacijski kot komercialni lov, odvisno od trenutnega števila odstrelov. Sistem dovolilnic urejajo lokalna društva, poleg klasičnega lova pa lahko uživate tudi v nepozabnem doživetju fotosafarija v divjini. Naslov:
INFOCENTER Triglavska roža Bled
Bled – Gorenjska – Triglavski narodni park
Ljubljanska cesta 27 SI – 4260 Bled
T: +386 (0)4 5780 205
E: info@slovenian-alps.com
http://www.slovenian-alps.com

One comment

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

  1. Tile odgovori o lovu v TNP porajajo več vprašanj kot pa podajajo odgovorov. Kot je razbrati so v TNP iz vidika živali 3 cone.
    Najbolj zaželena je tista mirna cona TNP, kamor ljudje ne smemo. Tam se lahko tudi tiste najbolj sramežljive živali v miru razmnožujejo, brez strahu, da bi jih ljudje pri tem opazovali ali celo snemali.
    Naslednja je cona varnega območja TNP, kjer živali ni dovoljeno streljati, lahko jih pa ljudje opazujemo in posnamemo med ramnoževanjem.
    Potem pa je tista grozna cona TNP, kjer jih lovci lahko kar ustrelijo, ampak v skladu z etiko TNP.
    Kako pa naj živali vedo, kje so meje con?
    Kaj pa če zviti lovec, stoječ v tej drugi, varni coni TNP, z omamnimi zvoki svoje piščali zvabi zaljubljene živali iz mirne cone TNP in jih potem posname kako se razmožujejo v tej drugi coni? Ampak potem jih pa z grobim zvokom svojega roga prepodi v tretjo cono, kjer jih postreli?
    Živali se sprašujejo, a ne bi lovcem prepovedali vstopa tudi v to drugo, varno cono TNP? A jim ne bi postavili kakšnih ramp na ceste, peš menda ne pridejo daleč?

    živalski Marjan Bohnec