Slovenski alpinizem 2013
Začetek zime 2013 je bil obetaven, saj je bilo opravljenih kar nekaj klasičnih zimskih ponovitev v naših najvišjih stenah (Triglav, Debela peč, Jalovec, Špik, Velika Mojstrovka, Šite, Dolgi hrbet). Prav tako je bilo preplezanih nekaj kvalitetnih zaledenelih slapov in kombiniranih smeri. Slovenski alpinisti so plezali v Kanderstegu, Fournelu, v Avstriji, v stenah nad Chamonixem. Alpinistična aktivnost se je proti koncu zime doma umirjala. Vzrok gre iskati v slabših ledno-snežnih razmerah, kar pa ni zaustavilo nekaj posameznih navez, ki so vseeno plezale v velikih stenah. Pohvalno.
Z začetkom pomladi so bili opravljeni številni dobri alpinistični smučarski spusti, tudi prvenstveni, ki so bili sicer v zadnjih zimah redki. Naveza je plezala na Lofotih, ponovno je bil obiskan Chamonix. Prva akcija reprezentantov je postregla z obiskom japonskih alpinistov, s katerimi so v sprejemljivih razmerah opravili nekaj zanimivih in dobrih vzponov.
Že kmalu po novem letu so prišle dobre novice iz Patagonije. Med številnimi vzponi so izstopali nova težka smer na Fitz Roy, odličen vzpon na Cero Torre ter redki vzpon ženske naveze na Fitz Roy. Navezi v Kanadi aprila ni šlo po načrtih, bolje je šlo maja navezi na Aljaski.
Skalna sezona se je tradicionalno začela v Paklenici z nekaj dobrimi vzponi. Naveza se je udeležila tradicionalnega britanskega mednarodnega srečanja v Cornwallu. Junija so se začeli prvi resnejši vzponi v domačih stenah, julija prve resnejše proste ponovitve. Reprezentanti so plezali v češkem peščenjaku, KA je organizirala tabor za perspektivne alpiniste pod Marmolado, prvi odpravarji so odšli v perujske Ande.
Poletna skalna sezona doma je postregla s številnimi prvenstvenimi smermi in težjimi prostimi ponovitvami. Nove smeri so se vrstile ena za drugo celotno sezono, nekaj jih je bilo zelo težkih. Slovenski alpinisti so plezali v Dolomitih, nad Chamonixem, v Črni gori. Opravljeno je bilo kar nekaj hitrih vzponov čez zahtevne alpske stene. Reprezentanti so plezali skalne in kombinirane smeri v Daufineji, KA je ponovno organizirala ženski alpinistični tabor z namenom spodbuditi mlajše alpinistke k večji aktivnosti.
Skalna sezona se je potegnila tudi v jesen. Slovenski alpinisti so plezali na visoki ravni tako doma kot v tujini. Ponovno je bilo preplezanih kar nekaj prvenstvenih smeri na visoki ravni ter resnejših prostih ponovitev. Zelo aktivno je bilo nad Chamonixem, v Dolomitih, doma in v bližnji okolici, nekaj plezalcev je plezalo v Yosemiteju. KA je organizirala tradicionalni tabor za perspektivne alpiniste v Chamonixu.
Jesenska odprava reprezentantov na Phola Gangchen, ki je bila hkrati osrednja odprava PZS v 2013, zaradi obilnih snežnih padavin ni izpolnila glavnega cilja. Novembra je najprej prišla dobra novica z Nepala, kjer je bila preplezana nova smer na šesttisočak, ter ponovno dobra novica iz Patagonije, kjer sta bila opravljena dva vzpona na Fitz Roy. Začetek zime je za krajši čas dovolil nekaj dobrih vzponov doma in v Zahodnih Alpah. Opravljenih je bilo nekaj dobrih ponovitev v zimskih razmerah kot uvod v novo zimsko sezono.
Vsekakor je spodbudno, da je vodilno vlogo alpinistične aktivnosti prevzela nova generacija mladih slovenskih alpinistov, ki so povsem v toku sodobnih mednarodnih alpinističnih trendov. Spodbudno je tudi, da vodilni generaciji sledi nov val mladih alpinistov, ki plezajo na visoki ravni. V sezoni se doma veliko pleza, tudi zelo dobre smeri. Pozna se navezanost na lokalne, domače stene, včasih primanjkuje idej in kreativnosti pri iskanju alpinističnih ciljev. Starejši alpinistični generaciji vrhunskih alpinistov tega ne manjka, saj znajo najti atraktivne in vrhunske cilje tako doma kot v tujini.
Podobno je z odpravami. Želeli bi si več raziskovalnega in avanturističnega alpinizma z bolj izdelanimi idejami. Še bolj pa bi si želeli zanimanja za najvišja gorstva sveta. Če je bilo še nedavno tega treba delati selekcijo za sodelovanje v ekipi himalajske odprave, danes s težavo zberemo primerno ekipo, ki je sposobna splezati himalajski cilj na visoki ravni. To ni spodbudno. Kje so razlogi?
Prav tako ni spodbudno, da ni večjega sodelovanja med KA ter odseki in posameznimi, zlasti izkušenimi alpinisti. V tako majhni skupnosti, kot je alpinistična, brez sodelovanja ne more biti pravega in načrtnega dela, kar edino vodi do kakovostnega dolgoročnega razvoja z vrhunskimi rezultati. Jasno je, da bodo vodilni alpinisti s karizmo vedno posamezniki, a brez širšega sodelovanja se ne bomo optimalno spopadali z izzivi časa.
Slovenski alpinizem je v obdobju, ko se dogajajo večdimenzionalne spremembe. Od splošnih življenjskih okoliščin v slovenski družbi, zmanjšanja finančne podpore s strani države, namenjene alpinizmu, do sprememb pri organizaciji in vodenju alpinistične dejavnosti znotraj PZS (nič več KOTG in KA, po novem vsa alpinistična dejavnost pod okriljem KA), konec koncev tudi menjave generacij z različnim pristopom, nazorom in idejami … Postaviti bo treba novo vizijo slovenskega alpinizma. Kje smo, kam gremo in kam hočemo iti? Sprejeti realnost, se prilagoditi razmeram, jasno definirati cilje, kadrovsko okrepiti KA in narediti nekaj tudi za skupno dobro slovenskega alpinizma.
Kljub temu, da alpinistična sezona 2013 ne bo ostala v spominu kot sezona presežnikov, gledam v alpinistično prihodnost optimistično in menim, da z malo več pravega pozitivnega pristopa lahko obdržimo visoko raven slovenskega alpinizma danes in tudi v prihodnje.
Miha Habjan, načelnik Komisije za alpinizem pri PZS
