O sodobni planinski kulturi

Planinec

Od rane mladosti
sem planinec zavzet,
spoznal sem že davno
naš hribovski svet.

O naših gorah
mi veliko je znano,
a mnogo je tega,
kar mi je še neznano.

Vem kje so planike,
pelin po bregéh,
kje nevarnost preti mi,
na strmih poteh …

Tukaj z gorami
smo vedno živeli,
za koče, poti,
mi nenehno skrbeli,

planinsko kulturo
od nekdaj gojili,
da mladim rodovom,
bi jo privzgojili.

Človek dandanes
ni več kot je bil,
od pristne narave
se je oddaljil.

Zdaj trume turistov
so zavzele gore
in mnogi brezglavo,
se na cilj zapodé,

saj GPS in UI
vse pove, razloži,
ni potreben nasvet jim,
vedo vse sami!

A v objemu gora
ni tako kot drugje,
le majhna nezbranost
in konča se vse …

Darija Cuder

Nostalgija

Življenje se spreminja
in marsikaj izginja
pred našimi očmi,
o, ni več tistih dni.

Kje znanci so, ljudje,
ki hodili so v gore?
Po planinskih teh poteh
si slišal vrisk in smeh.

Domača govorica
po planinah je zvenela,
po naših štalah, stanih
je bilo obilo dela.

Iz doline, vseh vasi
živino so prignali,
čez poletje tam ostali,
svoje krav’ce odpaš’vali.

Pastirji in sirarji
planine so ljubili,
vsako leto se vrnili,
se kljub delu veselili.

Takrat se nam je zdelo,
da tako se bo živelo
a kako hitro je prešlo,
kar je nekoč bilo…

Tradicija je sveta,
prihodnost nam obeta.
Kar so stari naučili,
so mladi osvojili.

Ko se ta nit pretrga
je škoda narejena,
navada stara, klena,
ne povrne se nobena.

Darija Cuder

Na tisti stari poti

Na tisti stari poti
spet sem se znašla,
zdaj skozi gozd se vije,
do laza našega …

Vse se zdi drugače,
kot nekdaj je bilo,
ko na travnike hodili
grabit’ smo seno.

Vaščani vsepovsod
so delali na njivah,
prijetno je bilo,
po teh domačih grivah.

Takrat naglavne rute
ženice so nosile,
od daleč si jih slišal,
kako so se menile.

Fantje in možje
so zavihali rokave,
pod kmečkimi klobuki,
bile so brihtne glave.

Otroci trdoživi,
so tekali, se igrali,
večji so starejšim
že pridno pomagali.

Na ramenih koši,
v rokáh košare,
ob senikih pa priročne,
so karjete stale …

Prizori iz mladosti
se vrstijo pred očmi,
ko tja do laza pridem,
kjer travnika več ni.

Darija Cuder

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja