Tedenski pregled časo-pisja, …
Novinarsko konferenco Planinske zveze Slovenije ZS pred zimsko planinsko sezono za novinarke in novinarje so tokrat izvedli v sredo, 4. decembra dopoldne na Krvavcu. Ob praktičnem prikazu na terenu so se posvetili primerni opremi in znanju njene uporabe, varnejšemu gibanju v zimskih razmerah, postopnemu nabiranju planinskih izkušenj in prednostim zimskega obiska gora s planinskim društvom. Vsebine so teoretično in praktično predstavili: Miha Habjan,
Damjan Omerzu in Marko Petek. Novinarji in uredniki odigrajo ključno vlogo pri obveščanju javnosti o vsebinah za varnejši obisk gora v mesecih s snežno odejo, ki je že prekrila slovenski gorski svet. Zato pri PZS verjamejo, da jim bodo pomagali obvestiti svoje bralce, poslušalce in gledalce. Nekaj naslovov, ki so nastali po tem:
– STA: PZS opozarja na premišljeno in odgovorno zimsko obiskovanje gora
– Delo: Konec tedna bo v hribih snežilo, to ni čas za ture v visokogorje
– Gorenjski Glas: Pozimi v gore premišljeno in odgovorno
– SiOl Sportal: Planinci, pozor, zdaj brez tega ne smete v gore #video
– 24 ur: Bela past
– Dnevne novice: Slovenske gore so pozimi še posebej zahtevne
– RTV: “Pozimi v gore premišljeno, postopno in odgovorno!”
Jelena Justin v Gorenjskem Glasuopisuje Vidakov kuk (845 m, n. m.) – razgledni vrh v Paklenici. Nanj vodi zahtevna pot, saj si moramo v zadnjem delu pomagati z rokami. Osupljiv razgled na kanjon Velike Paklenice. Na Vidakov kuk, ki je eden od mnogih »kukov,« ki jih lahko občudujemo na gorski verigi Velebita, vodi več dostopov, časovno najkrajši dostop pa je tisti, kjer tudi ne premagamo velike nadmorske višine. To ne pomeni, da je tura povsem enostavna, saj za vršni del potrebujemo konstanten stik s skalo, pa tudi strahu pred izpostavljenimi deli ne smemo imeti, …
V Slovenskih novicah je Tina Horvat povzela dogajanje legendarnih alpinistov Marija in Andreja Štremfelj, ki sta napisala novo knjigo. Peš sta v 88 dneh prečila Nepal in naredila 1600 kilometrov. Premagala sta za devet Everestov višinskih metrov, …
V Primorskem dnevniku je zapis Eve Skabar o razstavi Verso le vette – L’alpinismo a Trieste (Proti vrhovom – Alpinizem v Trstu), ki bo do junija na ogled na Gradu sv. Justa. Obravnava tudi SPDT in doprinos slovenskih plezalcev. Na ogled so postavili fotografije, opremo in drugo gradivo nekdanjih tržaških alpinistov in plezalcev. Večji prostor je posvečen 70-letnici italijanske odprave v Karakorum iz leta 1954 in osvojitvi vrha K2. Del razstave, ki obnavlja tržaško zgodovino alpinizma, pa obravnava tudi Slovensko planinsko društvo Trst (letošnji prejemnik odlikovanja zasluge za red, dolgoletno kulturno-raziskovalno delo in predanost slovenski skupnosti kot pomemben steber ohranjanja slovenske identitete ter za promocijo naravnih in kulturnih vrednot v zamejskem prostoru ob 120-letnici delovanja) in doprinos slovenskih plezalcev. Panoji obiskovalce nagovarjajo v treh jezikih: v italijanščini, slovenščini in angleščini. Organizatorka razstave je Občina Trst. V obdobju med letoma 1927 in 1933 so bili slovenski plezalci zelo dejavni v Dolini Glinščice. Jože Cesar je pogosto plezal v navezi z Emiliom Comicijem, s katerim je tudi odprl novo smer v Loški steni v Julijskih Alpah. Pano, posvečen slovenskim alpinistom v Trstu, pa omenja še številne druge plezalce, med njimi tudi bazoviškega junaka Franja Marušiča.
Povzeli so tudi doživetje planinskega orla Leonarda, ki je po večmesečnem zdravljenju odletel v nebo. Lani so ga na Pordenonskem našli v kritičnem stanju, zanj so nato skrbeli v rehabilitacijskem centru za divje živali videmske univerze, …
V Večeru je objavljen dnevnik Žarka Rovščka. Kot vsak starejši se veseli novega dneva, …
Natalija Sinkovič pa je pripravila zapis o Ivani Leskovar, ki s svojo energijo, optimizmom, ljubeznijo, življenjsko filozofijo navdihuje vse okoli sebe. Nekdanja vzgojiteljica je sicer vse življenje povezana z gorami. “Tam sem najbolj jaz,” pravi. Bila je v ekipi, ki je na vrh Breithorna peljala invalide, …
Je res, kar se sprašujejo pri Metropolitanu, da je premalo prepoznana Ajdovska deklica v Prisanku? Na podlagi mnenja turista: “Če bi to imeli pri nas, bi ves svet vedel zanjo!,” so razvili tezo o tej slovenski znamenitosti, ki bi lahko pritegnila še veliko več, še kak milijon ali dva turistov že tako prepolno Slovenijo. Je gorski svet res potreben tega preobljudenja?
