Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Na Domovina.je se je Nenad Glücks podpisal nad intervju: Vido Kregar, jamar, romar, raziskovalec
Vido Kregar je pripovedovalec, iz katerega veje modrost preteklih rodov. Zgodbe z njegovih dolgih romanj, ki jih vedno opravi peš, začarajo poslušalce. Je velik ljubitelj in poznavalec zgodovine. Posveča se raziskovanju podzemnih jam (je nekdanji predsednik Jamarske zveze Slovenije) in skrbi za pitno vodo. Z njim smo opravili razgovor ravno v času, ko so morali prebivalci občin Kamnik in Komenda zaradi onesnaženja (znova) prekuhavati vodo za pitje.
Vido Kregar je bil rojen leta 1950. Zase pravi, da je bil kakih sedem let po poklicu študent, ima precej opravljenih izpitov, ni pa prišel do diplome. Morda zato, ker ga je zanimalo preveč stvari. Študiral je fiziko, nato ekonomijo, geologijo, na koncu filozofijo. Znanja ima gotovo več kot povprečen diplomiranec, in to z različnih področij.
Ukvarjal se je z veliko stvarmi. Kot študent je polagal tlake, v Švici je bil nekaj let vrtnar, kot knjigovodja je bil 14 let zaposlen v podjetju Iskra Commerce v Ljubljani. Pred več kot 30 leti je ustanovil kamnoseško podjetje, ki pa se ni obdržalo. Znan je kot restavrator starih peči. Poudari, da je na gradu Snežnik obnovil kar 21 peči.
Vida Kregarja je vedno zanimala zgodovina in je pravi vrelec podatkov s tega področja. Na predavanjih z veseljem deli svoje izkušnje z dolgih romanj, ki jih opravi peš. Je raziskovalec in pisec poljudnoznanstvenih besedil. Bil je prvi predsednik Jamarskega kluba Kamnik, kjer je še vedno aktiven. Pred leti je bil predsednik Jamarske zveze Slovenije. Posebej se ukvarja s spremljanjem čistosti in kakovosti voda, opozarja na vire onesnaževanja. Je predsednik Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v občini Kamnik … Če bo Kamničanom v prihodnosti uspelo piti bolj čisto vodo, zagotovo ni samo želja Vida …
Karina Cunder Reščič bi tudi pila čisto vodo. V Delu je popisala: “V našem kraju nas je zadelo onesnaženje vodnega vira in s tem povezano obvezno prekuhavanje vode. To je eden tistih trenutkov, ko zares na dolgo in široko razmisliš o besedi samoumevnost. Tej posvečam tokratni uvodnik. O neoporečni vodi se na našem koncu zadnje čase pogosto pogovarjamo, pri čemer se v razpravo vplete vse od turistov, ki so preplavili planšarsko dolino, kamor kanalizacija ni segla, do ljubiteljev ledenega namakanja. Ti svoje pustolovske želje prinesejo v čudoviti tolmun, ki ga tvori naša reka prav pri svojem izviru. Tu in tam se v debate vmeša gnojevka, s katero polivajo rodovitna polja v dolini, industrije pa je na tem koncu že tako malo, da se je tudi v teh polemikah nekako izgubila kot vir problema. Zadeva je, milo rečeno, zagatna. Takole pa je, za vse, ki s tem nimate izkušenj …”
Med novicami, ki smo jih lahko opazovali ta teden so se vrstili opisi o prejemniku Zlatega cepina. Dodajamo prvotni zapis:
Alešu Česnu že tretji zlati cepin, letos za vzpon na Gašerbrum III
Med letošnjimi prejemniki zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, je tudi slovensko-britanska naveza Aleš Česen in Tom Livingstone, ki je avgusta lani v alpskem slogu preplezala 2000 višinskih metrov dolgo prvenstveno smer po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) v Karakorumu. To je že Česnov tretji zlati cepin za vrhunski alpinistični dosežek in tako vstopa med šesterico alpinistov, ki so to prestižno priznanje prejeli trikrat ali večkrat; med njimi je tudi Marko Prezelj s štirimi zlatimi cepini. Mednarodna komisija bo decembra v Italiji nagradila še dva vzpona ameriških alpinistov, posebno nagrado za ženski alpinistični dosežek pa bosta prejeli Slovenki Anja Petek in Patricija Verdev.
Stoletje prej, leta 1924, so na olimpijskih igrah v Chamonixu prvič podelili posebno medaljo za alpinistične dosežke, v času olimpijskih iger Pariz 2024 pa sta vrhunska alpinista Aleš Česen in Tom Livingstone v alpskem slogu preplezala 2000 višinskih metrov dolgo prvenstveno smer Edge of Entropy po zahodnem grebenu na Gašerbrum III v Karakorumu. To je bil šele tretji vzpon na vrh, ki si primat najvišjega neosemtisočaka deli z Gjačung Kangom (prav tako 7952 m). Zgornji del grebena je bil vrtoglavo oster in strm, eden najzahtevnejših raztežajev pa je bil prav zadnji, ki ju je 4. avgusta 2024 pripeljal na 15. najvišjo goro na svetu, sicer pa sta za vzpon in vrnitev v bazni tabor potrebovala sedem dni.
Uigrana slovensko-britanska naveza bo za izjemen vzpon decembra letos prejela zlati cepin, najvišje mednarodno priznanje za alpinistične dosežke. Lani je Aleš Česen dejal, da sta bila, ko sta dosegla vrh Gašerbruma III, tako fizično utrujena, da ni bilo nobene evforije, prav tako ostaja na trdnih tleh ob novici o novem alpinističnem priznanju: “Brez neke samovšečnosti nama je bilo s Tomom obema jasno, da gre za povsem nadstandardni vzpon. Tako tudi ta nagrada ni tako veliko presenečenje, kot je bilo to na primer leta 2015 za vzpon v Hagshuju. Sicer pa tega zlatega cepina nikakor ne doživljam kot trofejo, ampak bolj v smislu nekega glasu strokovne javnosti kakovosti in vrednotam (klasičnega) alpinizma.”
Poleg njiju bosta z zlatim cepinom nagrajeni še dve ameriški navezi: August Franzen, Dane Steadman in Cody Winckler za prvi pristop na Yashkuk Sar (6667 m) v Karakorumu ter Spencer Gray in Ryan Griffiths za prvi pristop na jugozahodni vrh Kaqur Kangri (6859 m) v Himalaji. Najvišje mednarodne alpinistične nagrade bodo podelili med 9. in 12. decembrom 2025 v San Martinu di Castrozzu v Italiji. Mednarodno žirijo, ki je izmed 70 izstopajočih vzponov leta 2024 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Ethan Berman, Aymeric Clouet, Young Hoon Oh, Ines Papert, Enrico Rosso, Jack Tackle in Mikel Zabalza.
To bo že drugi skupni zlati cepin za Česna in Livingstona, saj sta ga skupaj z Luko Stražarjem prejela že leta 2019 za prvi vzpon s severne strani na Latok I (7145 m) v Karakorumu, sicer pa tretji za Česna, ki je prvega prejel leta 2015 z Luko Lindičem in Markom Prezljem za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji. “Ti trije vzponi so kar različni. Če je bil Hagshu čisto presenečenje, takrat v smislu, kakšno smer bomo plezali, je bilo pri Latoku in Gašerbrumu to bolj pričakovano. Prav tako v smislu kompleksnosti in dimenzij se Hagshu težko primerja s preostalima dvema. Gre pa jasno v vseh primerih za vrhunske vzpone velikega formata. In prav vsi trije so bili opravljeni v odličnem vzdušju in vsak s pravo mero negotovosti. Tako je bil vsak od teh vzponov vrhunska avantura,” poudarja Česen.
Naveza Česen-Livingstone pleza na najvišji ravni in uresničuje vizionarske alpinistične cilje. Čeprav skupaj plezata le občasno, ju povezuje odnos do alpinizma in obladovanja tveganja na skupni vrvi, kot pravi Česen: “S Tomom ne plezava skupaj na dnevni ravni, saj on živi na zahodni strani Alp, jaz pa na vzhodni. A ko se srečava, je energija vedno odlična, ne glede na to, ali plezava nekaj resnega v Himalaji, kakšen hiter vzpon v Alpah, ali pa ‘samo’ kakšno lažjo grebensko smer v slovenskih Alpah. Oba imava podoben odnos do alpinizma, predvsem pa praktično istega do obladovanja tveganja v alpinizmu, kar je zlasti v visokih gorah zelo pomembno.”
Na svetu je le šest alpinistov – med njimi dva slovenska -, ki so zlati cepin prejeli trikrat ali večkrat. Petkrat so z njim počastili britanskega alpinista Paula Ramsdena, štiri sta prejela Slovenec Marko Prezelj in Japonec Kazuya Hiraide, trikrat pa so bili za vrhunski alpinistični vzpon nagrajeni Britanec Mick Fowler, Japonec Kenro Nakajima in zdaj Slovenec Aleš Česen.
Letošja podelitev zlatih cepinov bo močno slovensko obarvana, saj bosta decembra posebno nagrado za ženski alpinistični dosežek leta 2024 prejeli tudi Anja Petek in Patricija Verdev, in sicer za njun prvi pristop na Lalung I (6243 m). Na himalajski šesttisočak sta se povzpeli septembra lani po vzhodnem grebenu po 2000-metrski prvenstveni smeri Here comes the sun, prečili goro ter sestopili po zahodnem grebenu in čez severno steno. Poleg Česnovega in Livingstonovega ter vzpona naveze Petek-Verdev sta bila med izstopajočimi vzponi tudi prvenstveni solo vzpon Matica Jošta na Spao Ri (T9, 6,107m) v indijski Himalaji ter prvenstvena smer slovensko-britanske naveze Gašper Pintar-Tom Livingstone v južni steni gore Mt Dickey na Aljaski. V Italiji bodo podelili tudi zlati cepin 2025 za življenjsko delo v alpinizmu, prejemnik katerega še ni znan.
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 33 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni že dvanajstkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je bila leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za prvenstveno smer v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Leta 2019 sta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom. Leta 2022 je zlati cepin za življenjsko delo kot drugi Slovenec prejel Silvo Karo. Leta 2025 bo svoj tretji zlati cepin prejel Aleš Česen za prvenstveni vzpon s Tomom Livingstonom po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) v Karakorumu, kot prvi slovenski alpinistki pa bosta posebno nagrado za dosežke v ženskem alpinizmu prejeli Anja Petek in Patricija Verdev za prvi pristop na Lalung I (6243 m) v indijski Himalaji.
Za nadaljnje poročanje o novem izjemnem priznanju za slovenski vrhunski alpinizem lahko dobite tudi dodatno video in fotogradivo.
Lep planinski pozdrav,
Manca Ogrin
predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi
040 352 665
pr@pzs.si
Ž.E.Č. na RTV skupaj s STA poroča
V Blejskem Vintgarju prepovedali pobiranje vstopnine in zahtevali odstranitev nezakonitih objektov
Pristojni inšpektorji od Turističnega društva Gorje zahtevajo, da do aprila odstrani nezakonito zgrajene jeklene brvi in sanitarni objekt. Obenem so do pridobitve ustreznega dovoljenja prepovedali pobiranje vstopnine za ogled Blejskega Vintgarja. Inšpektorat je iz uradnih evidenc ugotovil, da TD Gorje nima veljavne koncesije, kot to določa zakon o Triglavskem narodnem parku, da je bil postopek za sklenitev skrbniške pogodbe nad Vintgarjem, objavljen julija 2024, decembra istega leta zaustavljen. Pravna podlaga za zaračunavanje vstopnine naj tako ne bi obstajala …
Nataša Uršič sporoča, da je Krajanom Loga pod Mangartom, ki jim je grozila večmesečna zapora ceste proti Bovcu, je uspelo prepričati državo, da bo njihove pripombe in predloge temeljito preučila. Dobili so zagotovilo, da zapore ne bo, dokler ne dosežejo skupne rešitve.
Staša Lepej pa, da so se ob 50-letnici evropske pešpoti E6, ki prečka tudi Slovenijo, slovenski evropohodniki zbrali v Grosupljem in skupaj prehodili del poti do Cerovega. “Kdor hodi, je vedno pred časom” …
V Nedeljcu Vseveda Neda piše članek o poslušni temi: Slovenska koča, tuja glasba? Kaj sodi v naša planinska svetišča? Po pravilih Planinske zveze o glasbi odloča najemnik. Toda planinska koča ni zgolj gostilna, je del kulturne dediščine. Uradni odgovor Planinske zveze Slovenije, ki jim ga je posredoval Dušan Prašnikar, je preprost in neposreden: pravil ni. Vsaka koča je svoj glasbeni urednik, odločitev pa je prepuščena najemniku ali planinskemu društvu. V visokogorju je glasba redkost, v nižjih legah pa se vrti po navdihu tistega, ki je najbližje gumbu za predvajanje. Na anketo lahko tudi kliknete …
V Dnevniku MG poroča o spektakularni akciji: s strme pečine rešili prestrašenega psa. Gorski reševalci iz Hercegbosanske županije so na varno rešili psa, ki je bil ujet na majhni polici sredi prepadnega terena in ga nahranili …
Jelena Justin se je z Gorenjskim Glasom odpravila na Mirnock (2110 m) – Razgledni grebenski masiv nad Miljskim jezerom, ki je del gorske skupine Krške Alpe. Greben je razpotegnjen v smeri sever–jug. Vrhovi proti jugu si sledijo takole: Mirnock, Rindernock, Lierzberger Alpenspitz, Lachnernock in Palnock.
Pohodniki, pozor! Na parkirišču pod Lisco vlamljajo v vozila, piše S.U. na Eposavje …
Na eni strani bi radi še bolj omejevali obisk planincev in turistov na Triglav – na drugi pa bi še s še večjim poudarjanjem simbola še bolj vabili? V Slovenskih novicah Tina Horvat piše, da je Marko Viduka iz Bohinja začel zbirati podpise za razglasitev novega slovenskega državnega praznika – praznika Triglava. Podpise lahko oddate osebno na upravnih enotah ali v krajevnih uradih ter po elektronski poti, z digitalnim potrdilom prek portala eUprava. Kljub izkazani podpori domala vseh političnih strank se je Viduka odločil, da bo svojo pobudo izpeljal kot povsem nepolitično, torej z zbiranjem podpisov državljanov. »Gre za državljansko pobudo, ki ne deli na levo ali na desno, ampak povezuje vse Slovence, ki nosimo Triglav v srcu, ne glede na politično ali ideološko …
