Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
V National Gegraphic Slovenija imajo članek z naslovom: Kako visoka je gora? Zaradi novega načina merjenja gora se razvnemajo že dolgo tleče razprave – vrstni red najmogočnejših vrhov planeta pa se spreminja.
V Novem Matajurju je obširen prispevek o (gorskih in podgorskih) cestah. Predloge o plačevanju ceste ali celo vinjeti za Triglavski narodni park, omejevanju hrupa in nadzora hitrosti so domačini izpostavili že večkrat. A za vse to so pravi sogovornik ministrstvo za naravne vire in prostor ter Triglavski narodni park, so jim odgovorili predstavniki ministrstva za infrastrukturo in predlagali, naj na pogovore povabijo njih ter tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine in Zavod za varstvo narave.
Napovedana osemmesečna zapora ceste med delovniki od Bovca proti mejnemu prehodu Predel zaradi gradbenih del nad cesto ob trdnjavi Kluže je pošteno razjezila predvsem domačine v Logu pod Mangartom, prav tako so zaskrbljeni turistični delavci na Bovškem. Popolna zapora je bila napovedana že v teh dneh, vendarle bo začela veljati v začetku novembra in trajala predvidoma vsaj do junija. Tamkajšnji občani zato že zbirajo podpise v protest.
Kančha Šerpa, zadnji preživeli član prve alpinistične odprave, ki je uspešno dosegla vrh Mount Everesta, je po kratki bolezni umrl v Katmanduju v Nepalu. Bil je star 92 let, je sporočila njegova družina. Vest so pripravili na STA, povzeli pa drugi mediji …
Na 24ur Tina Hacler piše o avtomobilih, ki pripeljejo iz smeri jezera Jasna, upočasnijo, ko se pred njimi pojavita dva cestna otoka, vsak s svojo zapornico. Kam zdaj, levo ali desno? Nekateri nekaj trenutkov stojijo, drugi zapeljejo vzvratno, tretji hitro zamenjajo pas. “Tabla z označenimi pasovi za razvrščanje je nameščena pred zapornico. Čeprav je zelo velika, jo očitno vozniki vseeno spregledajo,” po prvem dnevu testiranja zapornic pod Vršičem ugotavljajo tudi na kranjskogorski občini. Tako kot njihovi kolegi na bovški strani najvišjega slovenskega prelaza pa upajo, da oklevanje voznikov ob razvrščanju ne bo povzročilo (še večjih) zastojev v poletni sezoni. Novo pravilo se glasi: k desni zapornici zapeljite le, če nameravate parkirati na samem vrhu Vršiča. Za vse ostalo, tranzit preko prelaza ali obisk ene izmed koč, pa zapeljite k levi zapornici.
Kljub temu, da se število gorsko-reševalnih akcij iz leta v leto znižuje (statistika se zvišuje le zaradi števila udarnih taksi-heli prevozov nepoškodovanih in štetja za vsako enoto posebej), se jim odmerja vse večja pogača in število. Zanimivo, da za redno zaposlene ni denarja ne v zdravstvu, ne v centrih za obveščanje in vlada kadrovska kriza, za “prostovoljno” delo pa se najde vse več Slovencev. Kdo ve zakaj? Na Žurnalu N. Va. piše o tem. “Do zdaj smo imeli 17 postaj gorskega reševanja, zdaj jih dodajamo še eno – 18. postajo v Ajdovščini,” je pojasnil minister Sajovic. Ob tem so poskrbeli tudi za občutno kadrovsko okrepitev: “Število gorskih reševalcev se je povečalo s 430 na 600 članov, ob tem pa zagotavljamo tudi vso potrebno podporo in sredstva za njihovo delo.” Posebna pozornost je namenjena gorskim reševalcem na Brniku, ki so zdaj tudi formalno izenačeni z ostalimi enotami, ko dežurajo in čakajo na intervencijo. Najpomembnejša sprememba pa je rešitev dolgoletne težave – nadomestila za čas, ko se akcije zavlečejo v noč. “Če se intervencija zaključi šele ponoči in reševalec zaradi utrujenosti ne more naslednje jutro v službo, mu bo država zdaj zagotovila plačano nadomestilo za osem ur,” je povedal minister.
V Večeru najdemo intervju Franje Žist.Varno v gore jeseni: Kaj svetuje izkušeni planinec in avtor novega vodnika Andraž Poljanec.
V Delu Ju. P. piše, da so PU Kranj iz bolnišnice v nedeljo obvestili o tragičnem razpletu gorske nesreče, ki se je zgodila 5. oktobra okoli 8. ure na poti med Tomčevo kočo in Roblekovim domom, kjer je na 41-letno tujo planinko pod težo snega padlo drevo in jo torej usodno poškodovalo. Na kraju nesreče so jo sicer oskrbeli radovljiški gorski reševalci in jo transportirali do Poljške koče, kjer jo je prevzelo zdravstveno osebje in prepeljalo v bolnišnico. A tam je žal izgubila boj za življenje.
Maja Grgoč se je pogovorila s Patricijo Verdev, ki bo z Anjo Petek po ruskem železnem angelu dobila (le ali še) omembo na Zlatem cepinu. »Novica o nagradi me je presenetila in razveselila. To je še ena od potrditev, da ko slediš svojim sanjam in željam, za katere si se pripravljen odpovedati tudi udobju, te lahko tudi dosežeš. Upam, da je to dodatna spodbuda za ženske v alpinizmu, da jih bo spodbudilo h kreativnosti in da bodo sledile svojim sanjam,« je za Delo povedala slovenska alpinistka Patricija Verdev, ki bo skupaj z alpinistko Anjo Petek na letošnji podelitvi najprestižnejših mednarodnih alpinističnih priznanj prejela posebno nagrado zlati cepin za ženski alpinizem.Manca Jagodic meni, da vsako leto najvišji vrh v Sloveniji osvoji okoli 70.000 gornikov. Obisk Triglava je največji v poletni sezoni, nekateri pa se v visokogorje odpravijo tudi v hladnejših mesecih leta. Pohodniki, ki se v hribe odpravljajo jeseni, morajo biti še posebej pozorni na vremenske spremembe in razmere na poti, poudarjajo pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS). »Gornik mora pred odhodom preveriti razmere, preučiti pot in predvideti morebitne težavne odseke. Imeti mora primerno obutev, oblačila ter dereze in cepin, če je to potrebno. Če gornik med potjo ugotovi, da so razmere slabše od pričakovanih ali da je pot prezahtevna, se mora pravočasno obrniti. To ni znak šibkosti, temveč odgovornega ravnanja,« pravijo pri GRZS.
M.B. se je spomnil(a), da je umrla je zdravnica in članica Gorskih reševalcev Milena Špela Kristan. Leta 1945 rojena zdravnica in ljubiteljica gora je bila znana tudi po ustanovitvi ambulante v odročnem kraju Chialsi v Nepalu.
Za Gorenjski Glas je šla Jelena Justin po D vitamin. Cimadors Alto (1639 m) – Karnijske Alpe. Predvrh mogočnih Grčarskih skal (Crete Grauzarie). Izjemno strma pot do vrha s skromno višino. Razgled poplača vsako kapljico znoja.
Maša Likozar pa je sporočila, da je bila v desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani je na ogled razstava avtorja Ladislava Jiráska Češka koča, alpinizem in češko-slovenska vzajemnost. Posvečena je 125. obletnici izgradnje Češke koče pod Grintovcem, ki simbolizira dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje med slovenskimi in češkimi planinci.
Janez Mihovec je za Slovenske novice odšel na vzhod. Pohorje je vsem znano hribovje v severovzhodni Sloveniji. Obsežno območje se dviga do nekaj čez 1500 metrov v višino in z njega teko v doline globoko spodaj na vse strani številni potoki. Eden teh je tudi Lobnica. Ta se na svoji poti v dolino Drave strmo spušča in tvori čudovito, na nekaterih mestih komajda prehodno sotesko. Najlepši del je na tam, kjer potok tvori dva slikovita slapova: Veliki in Mali Šumik.
V Novem tedniku Dean Šuster predstavlja Jožeta Lipnika, ki je devetdeseti rojstni dan proslavil na štiritisočaku.
Muzejski večer v znamenju Makaluja in zapuščine Aleša Kunaverja
V Muzeju planinstva je potekal večer, posvečen himalajskim odpravám na Makalu in izjemni zapuščini Aleša Kunaverja. V prijetnem vzdušju so se zbrali člani alpinističnih odprav iz let 1972 in 1975 ter udeleženci prve jugoslovanske treking odprave v Himalajo iz leta 1975. Skupaj so obujali spomine na nepozabne trenutke in se s spoštovanjem spomnili tovarišev, ki jih ni več med nami.
Ob tej priložnosti so bile odprte dve panojski razstavi:
– Od Makaluja do Anapurn, 50 in 30 let presežkov,
Treking okoli Makaluja 1975, razstava o prvi jugoslovanski treking odpravi v Himalajo
Posebno mesto je dobila tudi spominska vitrina, posvečena Alešu Kunaverju, vizionarju slovenskega himalajizma in neutrudnemu pobudniku šole za nepalske gorske vodnike.
Večer je dodatno obogatil Miro Eržen, ki je zbranim podaril priložnostno poštno znamko, žig prvega dne in spominski ovitek, oblikovan posebej za to priložnost.
Dogodek je bil ganljiv poklon generaciji alpinistov, ki je s pogumom in predanostjo tlakovala pot slovenskemu himalajskemu ugledu.
Na Radio Sora so v oddaji Na stežaj klepetali z Jožetom Dakskoblerjem – človekom mnogih talentov, ki je s srcem in dušo zapisan krajem v domači Baški Grapi ter bogastvu njihove dediščine. Je pa tudi gasilec, ki se je lani podal na Gasilski camino in prehodil poti do vseh 48 prostovoljnih gasilskih društev v severnoprimorski regiji.
