Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Pretekli teden je skoraj bolj kot nesreča zaznamovalo komentiranje (le) te …
V Odmevih Klemen Belhar, ki ga drugače vidimo v (gorskih) reklamah tudi kot prepoznaven obraz nove stranke Vesna, glasnogovornik iz Gorske reševalne službe o tragični nesreči, ki se je zgodila v Julijskih Alpah. Nedvomno se tudi v gorskem reševanju kažejo in obetajo novi izzivi, politikov pa GRS res že dlje (od Miha naprej?) ni imela …
Na Radio PrviKlemen Belhar: Ob reševanju bolj trpijo kavč komentatorji kot gorski reševalci
Trend naraščanja smrtnih nesreč v gorah vidimo povsod, tudi tam, kjer je reševanje plačljivo, pravi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar. Letošnje leto je sicer, ko gre za nesreče v slovenskih gorah, žalostno rekordno. Letos so zahtevale že 46 žrtev, lani v primerljivem obdobju je bilo žrtev 28, v celotnem letu 2024 pa 37. Gorski turizem narašča, vse prevečkrat pa se jih lotimo kot vsega drugega – na “instant” način.
Pri DeluKlemen Belhar pripoveduje Tini Horvat, da ga je letos presenetilo, da so nad izjemnim povečanjem turistov v gorah presenečeni vsi razen njih, gorskih reševalcev. »Slovenija je turistično zelo uspešna, toda turistične organizacije temu ne sledijo. Morale bi se bolj angažirati v strategijah, da bi bilo manj nesreč. Gorski reševalci rešujemo, turistične organizacije pa bi morale bolj ozaveščati. To ni naša naloga, mi samo rešujemo,« je prepričan.
V Dnevniku Andrej Velkavrh začne z naslovom: Za nesrečne Hrvate usodni “če bi …” Kar precej je odmevala novica, da je v nedeljo snežni plaz v Triglavskem pogorju zasul ali vsaj odnesel tri planince, ki so pri tem umrli. Človek se v prvem trenutku vpraša, kaj pa so tam sploh počeli v takem vremenu?! Ki je bilo, povrhu vsega, še zelo točno napovedano. Malo daljši razmislek seveda nekoliko omili to prvo reakcijo. Skupina je prejšnji dan v dokaj lepem vremenu opravila vzpon na Triglav in se do noči vrnila v Vodnikovo kočo na okoli 1800 metrih nadmorske višine. Dlje najbrž ni šlo in verjetno so naslednji dan nameravali sestopiti na Pokljuko po sicer priljubljeni in nič kaj zahtevni poti pod vrhovi Tosca in Draškega vrha. A ohladitev je bila res hitra in padavine obilne, tako da je do jutra zapadlo že precej snega, sploh na višje ležečih pobočjih. V zimskih razmerah postane ta planinska pot izpostavljena snežnim plazovom, če so le za to ustrezne razmere. Tega seveda ne ve vsak, sploh pa bi človek ob prvem resnem sneženju tega ne pričakoval takoj.
V Slovenskih novicah najdemo članka Tine Horvat: Po tragediji pod Toscem: na planinski postojanki naj bi skupino poskušali zadržati. V zahtevni reševalni akciji so našli še dva mrtva hrvaška planinca. In; Žrtve v plazu sovraštva. Če že ne znate molčati, ostanite, prosim, ljudje! Nihče si ne zasluži takšnega pogroma. Ne živi ne mrtvi.
N. Č. pa piše: Preživeli planinci jezni zaradi laži: Družine želijo, da vsem povemo, kaj se je dogajalo
Strokovnjak, Darko Berljak o tragediji v slovenskih Alpah: »Niso storili ničesar narobe narobe« …
Ostalo dogajanje …
Simona Bandur je v Delu predstavila Andraža Poljanca, ki pravi, da v hribih najdeš mir, kar se čuti tudi v glasbi. Član Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, pisec vodnikov in navdušen turni smučar je svoje strasti uspešno prenesel na otroke.
V Gorenjskem Glasu Maja Bertoncelj piše o gorniškem taboru. V Planinskem društvu Kranj deluje več odsekov. Eden izmed njih je odsek Nejca Zaplotnika za ljudi različnih zmožnosti. Kot je pojasnil Primož Černilec, je bila Nejčeva želja, da bi po koncu svoje alpinistične kariere z ženo Mojco gore približala tudi tistim, ki si tega zaradi različnih dejavnikov ne morejo privoščiti. To mu je na žalost preprečila smrt, a njegova ideja je ob podpori Mojce Zaplotnik Jamnik zaživela v okviru odseka, ki se imenuje po njem in deluje tretje leto.
Maja Bertoncelj predstavi tudi Ladislava Vidmarja iz Žlebov, ki že od leta 2009 vsako leto vzame nahrbtnik in gre peš v svet. V tem času je prehodil že več kot dvajset tisoč kilometrov, vedno v iskanju poti, ki mu prinašajo stik z ljudmi, pokrajino in samim seboj. Letos se je odločil za enega največjih izzivov doslej – prečil je Kanado. V 92 dneh je prehodil 4530 kilometrov.
Andrej Primc si je po dveh dneh veslanja sem si zaželel gorskega zraka in letenja. Torej je bil čas, da se preseli v Prokletije. Do tja vodi nova asfaltna cesta skozi Albanijo po dolini reke Cijevne, kjer je veslal …
Jelena Justin pa si je izbrala pogled na Amfiteater. Kukova špica (2427 m n. m.) – Gora na meji med dolino Vrata in Martuljškimi gorami. Mogočna dama, ki se drži nekoliko ob strani, je s svojo piramidalno obliko dobro vidna že z gorenjske avtoceste.
Za Siolje Matej Podgoršek izbral po najlepši, a malo obiskani poti na Ratitovec do naj planinske koče …
Kako varovati Alpe pred pritiski outdoor aktivnosti?
(So)delavki Triglavskega narodnega parka sta se udeležili srečanja projekta LiveAlpsNature v francoskem Narodnem parku Parc national des Ecrins.
Projekt raziskuje vplive outdoor aktivnosti, torej aktivnosti na prostem, na naravo in išče načine, kako zmanjšati ta pritisk z novimi pristopi, ki povezujejo dobrobit ljudi in ohranjanje alpskih ekosistemov.
Na delavnicah so razpravljali o vplivih podnebnih sprememb, prilagajanju dobrih praks in usmerjanju obiskovalcev, obisk pa so zaključili s terenskim ogledom primerov dobrega upravljanja v francoskih Alpah.
