Medtem ko čakamo, kako se bosta ob primerni napovedi in kolikortoliko pravih razmerah Nicolas in Benjamin lotila stene »francoske gore« – Vzhodnega Jannuja, si poglejmo, kaj je s sušo v alpinizmu – med telesom, duhom in stenami …
Kaj torej pomeni »suša«?
Suša v alpinizmu ni le manj vzponov. Je znak, da se spreminja narava pristopa k goram. Da se telesna moč ne preliva nujno v gorsko prisotnost. Da motivacija ni več samoumevna. In da izkušnje, ki jih prinaša neznano, niso več glavni vir rasti.
A prav zato je čas za premislek. Za povabilo k drugačnemu ritmu. Za spodbudo, da se mladi ne bojijo neznanega – in da starejši ne obupajo nad novim. Zagotovo bodo ob dobrih zimskih razmerah spet nastopile vrste navez v narejenih smereh, pajki in tudi veverice o katerih je pisal Miha Potočnik, da so jih videli v Steni, Robanov, da jih je videl pri BASE skokih čez steno Velikega vrha ter gamsi in kozorogi pa bodo imeli v osamljenih stenah še naprej mir … Morda (pa) bo Peter presenečen ob pogledu na kategorizirane športnike?
OD TOD IN TAM
Chiaroveggenza*
Nicolò Geremia in Mirco Grasso zaključila novo smer v južni steni Punta Ombretta
Po šestih letih načrtovanja, poškodb in vračanj v steno sta Nicolò Geremia in Mirco Grasso v začetku poletja 2025 dokončala novo smer Chiaroveggenza v južni steni Marmolade. Smer, ki se dviga do vrha Punta Ombretta, je tehnično zahtevna, estetsko izjemna in plezalno neodvisna – prava mojstrovina sodobnega alpinizma.
Zgodba se je začela leta 2019, ko sta Geremia in Grasso, ki ju je povezal gorski vodnik Mauro Zannoni, načrtovala ponovitev obstoječe smeri. Zaradi mokrih razmer sta se odločila za raziskovanje nove linije. Geremia se je spomnil kompaktne sive plošče, ki jo je opazil med vzponom po Excaliburju (Cipriani–Giordani, 1993), in tako sta začela z dvema raztežajema.
Kasneje istega leta sta smer podaljšala do srednje police – točke, kjer se večina smeri v južni steni konča. A želja po nadaljevanju je ostala. Ko sta opazila nove smeri v bližini, kot je Ultimo Tango (Mayr, Unterwurzacher, Mühlburger, Blümel), sta se odločila za nadaljevanje po levi strani zgornjega stebra – dotlej redko raziskanem sektorju.
V petih dneh plezanja sta Geremia in Grasso splezale raztežaje, ki so razkrili presenetljivo kakovost skale. Celotna smer nameri skoraj tisoč metrov, s šestnajstimi raztežaji nad VIII. stopnjo, najtežje do IX+, obveznimi mesti VIII+/IX– in nekaj lažjimi odseki v bližini police. V smeri je le nekaj svedrovcev na sidriščih in zgolj trije za napredovanje – bistvo je v plezanju. Sedaj je na vrsti še prvi prosti vzpon od tal navzgor.
Ime *Chiaroveggenza (jasnovidnost) izvira iz sanj: večer pred ključnim raztežajem je Geremia sanjal Grassa, kako na gladki plošči povezuje oddaljene oprimke, medtem ko mu sam ni mogel slediti. Naslednji dan sta se znašla pred isto steno – sanje so se uresničile.
Projekt Chiaroveggenza ni le tehnični dosežek, temveč tudi poklon vztrajnosti, ustvarjalnosti in spoštovanju stene. »To je projekt, ki nas je zaposloval že leta. Videti ga dokončanega je izjemna izkušnja. Smer je alpska, neodvisna, z osupljivo, neprekinjeno in nikoli dolgočasno skalo. Morda ena najzahtevnejših v steni – a tudi ena najlepših, kar sem jih kdaj preplezal,« zaključuje Grasso … Planet mountain in …
Menjava okolja in materiala
Jernej Kruder, ki kot eden redkih slovenskih plezalcev v naravnem okolju drži zadevo pokonci, piše, da se je vedno se težko vrniti iz čudovitih granitnih krajev nazaj v sivi slovenski apnenec. V začetku oktobra 2025 je opravil drugo ponovitev smeri The Shark v Squamishu (Kanada). Smer je leta 2022 prvi preplezal Kanadčan Kegan Minock in ji pripisal oceno FB 8C+, kar jo uvršča med najzahtevnejše balvanske izzive. Kruder je smer preplezal po večdnevnem intenzivnem preizkušanju, pri čemer je poudaril, da gre za »izjemno kompleksno linijo,« ki zahteva natančno branje skale, telesno moč in psihično zbranost. Smer poteka po previsni granitni plošči, ki spominja na obliko morskega psa — od tod tudi ime.
Žan in Žan v Turski gori
V ponedeljek, 22. septembra 2025 sta Žan Janežič in Žan Keršič preplezala Veliko zajedo (V/IV, 220 m), na senčni strani Turske gore. V smer sta vstopila ob 10:30 in izstopila okoli 16:00. Plezala sta po relativno lahkem, ampak krušljivem terenu, v katerem je bilo težko nameščati varovala – več v Plezalnih novicah. Še več o smeri v Zadnji glavi, ki sta jo prva plezala Ciril Debeljak in Vlado Fajgelj, 3. julija 1954 (pa) je na povezavi …
Delavnica: preizkušanje varoval
Turnc 2. oktober 2025
V četrtek popoldne, tik pred sestankom na ferajnu, so nekateri člani AO Rašica v steni Turnca izvedli praktično delavnico preizkušanja lastnega varovanja. Delavnico je vodil Igor, organizirala pa sta jo skupaj z Gapijem. Namen srečanja je bil jasen: preizkusiti učinkovitost različnih vrst varoval v realnih razmerah — s padci.
Udeleženci so v steni nameščali lastna varovala (klini, metulji, zatiči in druge pripomočke), nato pa s kombinacijo dvojnega varovanja (z vrha + varovanje napredujočega) preverjali njihovo zanesljivost. Padci so bili nadzorovani, a dovolj izraziti, da so pokazali, kako se varovala obnašajo v praksi.
Poleg tega sta Igor in Gapy postavila tudi poligon za testiranje sil pri daljšem padcu napredujočega. Udeleženci so lahko izkusili, kako se sile prenesejo na varovala in kako se odzove sistem v primeru večje obremenitve.
Delavnica je bila uspešna in zelo koristna. Na odseku je že dogovorjeno, da se bo izvajala vsaj enkrat letno — kot obvezna vaja za vse, ki želijo razumeti varovanje ne le teoretično, temveč tudi skozi izkušnjo.
Različne namestitve in ugotovitve so bile natančno popisane v tabeli. Ideja je, da se po vsaki nadaljnji delavnici podatki vpišejo v isto bazo, ki bo skozi leta morda omogočila tudi širše analize in uporabne zaključke.
Obraz Sfinge prosto – 30 let
Gregor Kresal se je spomnil na 8. oktober 1995, ki je bil eden najbolj veličastnih dni v njegovi plezalski karieri. Okoli 11:00 ure je na vrhu velikega previsa na vrhu Sfinginega nosa zavpil, da mu je skoraj grlo ven padlo. Zadnja smer klasične dobe »našega alpinizma« je bila preplezana prosto. Odmev je zadonel po celotni triglavski severni steni. Dolgo časa je Obraz ostal najtežja, prosto preplezana smer v naših gorah. Gregorju ne izgleda vse skupaj več ravno, kot da je bilo včeraj, se pa še dobro spomni tistega občutka, ki je bil nekakšna mešanica popolne evforije in čiste blaženosti in se ni potem ponovil nikoli več …
ID
