Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Poslovil se je Franci Stroj (1955–2025). Pilot, inovator, gorski oskrbnik in pionir sončne energije. Franci Stroj, rojen leta 1955 na Gorenjskem, je bil eden tistih redkih posameznikov, ki so znali združiti tehnično domišljijo z ljubeznijo do gora. Njegovo življenje je bilo prepleteno z letalstvom, planinstvom, izumiteljstvom in trajnostno energijo, vse to pa je počel z neizmerno predanostjo in trmo.
Stroj je bil poklicni pilot, ki je dolga leta z lastnimi helikopterji oskrboval slovenske planinske koče. Oktobra 2011 je kot prvi v zgodovini pristal s helikopterjem na vrhu Triglava, tik ob Aljaževem stolpu. Namen ni bil spektakel, temveč reševanje življenja: pomagal je obolelemu planincu, znamenitemu dovškemu župniku Francu Urbaniji. Čeprav je bil zaradi pristanka sprožen postopek, so organi pregona prepoznali humanitarni namen in ga oprostili.
Ta dogodek je postal simbol Strojevega značaja: pogum, iznajdljivost in pripravljenost pomagati — tudi, če to pomeni kršiti pravila.
Na pobočju Dobrče je zgradil svoj znanstveni laboratorij, imenovan Orlovo gnezdo, kjer je raziskoval uporabo sončne energije. Kljub birokratskim oviram je vztrajal pri legalizaciji objekta, ki ga je moral leta 2004 celo porušiti, a ga je nato znova postavil.
Stroj je bil pionir sončne tehnologije v Sloveniji. Prvi solarni panel je izdelal že pri 16 letih, kasneje pa razvil samooskrbno solarno kolo, ki ne potrebuje polnjenja. Njegovo podjetje je izdelovalo kotle, bojlerje in kolektorje, ki omogočajo do 80 % ogrevanja s pomočjo sonca.
Leta 1987 je kot prvi v Sloveniji izdelal snežni top, najprej za smučišče Krpin v Begunjah. Kljub uspehu je moral opustiti posel zaradi pritiskov, a je ostal zvest inovacijam. Vse naprave je razvijal in izdeloval sam, pogosto delal po 16 ur na dan, saj je povpraševanje presegalo proizvodne zmogljivosti.
Kljub zdravstvenim težavam — med drugim je preživel helikoptersko nesrečo in možgansko kap — je ostal aktiven do zadnjih dni. Fizično delo je preložil na sodelavce, a je še naprej snoval nove ideje. Njegovo podjetje zdaj nadaljujeta sinova, kar mu je prinašalo največje zadovoljstvo.
Franci Stroj je bil človek dejanj, ki ni iskal priznanj, temveč rešitve. Njegova zapuščina živi v napravah, ki ogrevajo domove, v zgodbah iz planinskih koč in v spominu na pristanek na Triglavu — ne kot podvig, temveč kot dejanje srčnosti … Tina Horvat – Slovenske novice.
Za Nedeljca Katja Petrovec piše in se sprašuje: Od mlačnih radiatorjev do udobja – kaj prenova domov pomeni za prihodnost planinstva. Ko je pred štirimi leti država razpisala javni razpis za podporo planinski športni in rekreacijski infrastrukturi, šlo je za kohezijska sredstva, namenjena za energetsko in okoljsko sanacijo objektov, je bila to za številna planinska društva redka priložnost, da pridejo do prepotrebnih finančnih sredstev za obnovo koč, bivakov, zavetišč ali planinskih učnih središč, ki jih sama ne bi nikoli zmogla. Kar 21 koč, razpršenih po vsej Sloveniji, je bilo obnovljenih s pomočjo tega razpisa, skupno pa je bilo za obnovo planinskih koč razdeljenih skoraj štiri milijone evrov.
Ž. J. za Žurnalin STA za … povzemata trenerja slovenske plezalne šampionke Janje Garnbret, ki v tem trenutku še ne ve, v kakšnem obsegu bo njegova varovanka tekmovala v prihodnji sezoni.
STA in Aleksander Mladenovič pa družno o tem, da se plezalni selektor Hren boji skromno odmerjenih olimpijskih kvot za Los Angeles 2028.
Na. R. za SiOLomenja grozo na gori: zaradi fotografije zgrmel 200 metrov v globino. Na vrhu Name v Sečuanu je zaradi banalnega dogodka tragično umrl 31-letni alpinist. Da bi posnel fotografijo, je odvezal varnostno vrv, nato pa mu je zdrsnilo. Odneslo ga je 200 metrov v globino po ledenem pobočju.
A.T.K. pa adrenalinski podvig 2.500 metrov nad tlemi: Domen Škofic je prvi preplezal letečo smer …
Matej Podgoršek je opravil in predstavil zanj najlepšo turo v Durmitorju: Veliko Škrčko jezero in Prutaš …
U.Ž. na N1 povzema, da Evropa pospešeno izgublja zelene površine, ki so ključne za divje živali, čiščenje ogljika in zagotavljanje hrane. V novi analizi Guardiana so odkrili, da na stari celini vsak dan izgine za 600 nogometnih igrišč zelenja. Medij je analiziral satelitske posnetke Velike Britanije in celinske Evrope za zadnjih pet let. Hitrost in obseg izginjanja zelenih zemljišč, ki jih nadomeščajo sivi beton, asfaltne ceste, luksuzna igrišča za golf in stanovanjski kompleksi, sta skrb vzbujajoča.
Aljoša Fonda v Primorskem dnevniku povzema, da se je na ferati Biondi v gozdu med Jezerom in Borštom, nad Dolino Glinščice, 3. oktobra zgodaj popoldne ponesrečil 24-letni slovenski plezalec. Kot navaja gorska reševalna služba, je padel in drsel kakih dvajset metrov ter se poškodoval, prejel je več udarcev. Soplezalci so okrog 14. ure poklicali na številko 112, na kraj so prispeli tržaški gorski reševalci, služba za nujno medicinsko pomoč 118, dolinska lokalna policija in miljski gasilci. Kot kaže, se je plezalec nahajal približno na polovici ferate, ko se je odpel z žice, da bi v bližini klopi posnel fotografijo. Nenadoma naj bi ga zmotil hrup, ki ga je povzročila divja žival, izgubil je ravnovesje in padel. Šesterica gorskih reševalcev, med njimi dva zdravstvena tehnika, ga je varno spravila na nosila, nato so ga z vrvmi spustili sto metrov daleč, gasilci so pomagali sprostiti pot z motorno žago. Ponesrečenca so prenesli do bližnje ceste, od koder ga je reševalno vozilo prepeljalo v katinarsko bolnišnico. Reševanje se je zaključilo okrog 15.30.
Poročajo tudi o slavnosti ob 50-letnici Vertikale SPDT. V nedeljo ob 12.30 na Peči na Tromeji v Kanalski dolini …
Suzana P. Kovačič je v Gorenjskem Glasu zapisala, da pod Špikom na nadmorski višini 1424 metrov stoji bivak, ki ga je postavilo in ga upravlja Planinsko društvo Gozd Martuljk. Volja, zanos, energija zanj, vse je izšlo iz dela pridnih rok srčnih prostovoljcev. Bivak je še vedno oskrbovan, sredi septembra so 50-letnico njegove postavitve v društvu zaznamovali s pohodom.
Jelena Justin pa je odšla na bojne položaje. Monte Lodin/Findeniggkofel (2016 m) – Mejna gora med Italijo in Avstrijo, zato tudi dve imeni. Razglednik na karnijske vrhove nad prelazom Lonice in nad Mokrinami. Čudovita krožna tura.
Na RTV najdemo sporočilo T. K. B. in Suzane Vahtarić, da se začenja dva meseca trajajoča obnova koče na Bohorju. Delno prenovljena koča bo svoja vrata znova odprla 15. novembra.
A.G. se je pogovarjal z Janjo Garnbret, ki pravi: “Če je postavitev univerzalna, se lahko kosam tudi z moškimi”. Upa, da se bo s Tadejem Pogačarjem kmalu srečala. Janja Garnbret je na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Seulu seštevek osvojenih lovorik na svetovnih prvenstvih premaknila na številko 12, od tega je deset najžlahtnejšega leska. V četrtek je bila gostja Odmevov in postala tudi ime tedna na valu 202 …
S Planinske zveze Slovenije so prišla sledeča sporočila:
– z novinarske konference po svetovnem prvenstvu v športnem plezanju in paraplezanju Seul 2025 / Sanjski zaključek letošnje sezone športnega plezanja / tri odličja s svetovnega prvenstva v Seulu
– Slovenci trojni balkanski prvaki v planinski orientaciji. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 26. do 28. septembra gostila Severna Makedonija, dosegle tri prva in tri druga mesta ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. V štirih starostnih kategorijah so se pomerili planinci iz Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Severne Makedonije, Srbije in Slovenije. Naslova balkanskih prvakov med seniorji so se veselili v Planinskem društvu (PD) Poljčane, med juniorji v PD Celje Matica in med pionirji v PD Ljubljana Matica (OŠ Sostro). Slovenske ekipe so domov odnesle še tri druga mesta, in sicer PD Polzela med veterani, PD Gornja Radgona med juniorji in PD Tabor (POŠ Tabor) med pionirji.
– 10 let odbora inPlaninec. Po 460 izvedenih planinskih pohodih, na katerih je sodelovalo več kot 20.670 pohodnikov, so inPlaninke in inPlaninci danes slavnostno obeležili 10. OBLETNICO DELOVANJA ODBORA inPLANINEC – odbora za planinstvo invalidov in oseb s posebnimi potrebami, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije. Na dogodku, ki je potekal v Antonovem domu v Ljubljani, so predstavili desetletje dosežkov, izpostavili izjemne posameznike – invalide, prostovoljce in podpornike – ter projekte, ki so odprli gore in planine vsem. Na praznovanju inkluzije, prijateljstva in planinstva, so se jim pridružili gosti, ki so prišli tudi iz tujine in ambasadorji.
REGIONALNA GEOMORFOLOŠKA KONFERENCA »GEOMORPHOLOGY FOR SOCIETY: CHALLENGES AND OPPORTUNITIES« – TEMIŠVAR, ROMUNIJA
V Romuniji, natančneje v mestu Temišvar, je v začetku septembra na Universitatea de Vest din Timișoara potekala Regionalna geomorfološka konferenca. Od torka do četrtka (23. do 25. septembra) se je odvilo 21 tematskih sekcij, vse od geomorfologije krasa, tektonike, fluvialne geomorfologije, glacialne geomorfologije pa do novih pristopov in virtualnih ekskurzij v geomorfologiji. Med približno 250 udeleženci z vsega sveta so na konferenci svoje raziskave predstavljali tudi sodelavci in sodelavke Geografskega inštituta Antona Melika, ZRC SAZU: Mateja Breg Valjavec, Špela Čonč, Jure Tičar in Matija Zorn.
Pred pričetkom konference pa so se udeležili še predkonferenčne ekskurzije po južnih Karpatih in Transilvaniji.
