Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Kot večkrat doslej se je tudi tokrat izkazalo, da je bilo (obširno) iskanje pogrešane osebe v gorah neuspešno in se je zadeva razrešila naključno.
S policijske uprave Kranj so sporočili, da so našli pogrešano 84-letnico, ki je v ponedeljek, 8. septembra zjutraj skupaj s svojimi bližnjimi odšla iz Krme proti Triglavu.
Kot so pojasnili na kranjski policijski upravi, so bili v preteklem tednu policisti obveščeni o opaženem truplu na območju Zgornje Krme. Na kraj so poslali posadko helikopterja Letalske policijske enote, ki je med iskanjem kmalu locirala žensko truplo.
Policist gorske policijske enote, ki je bil del ekipe za reševanje v gorah GRZS z Brnika in so ga na kraj pripeljali naknadno, je na območju Zgornje Krme, na nadmorski višini okoli 1.700 metrov opravil ogled kraja najdenega trupla pohodnice. S helikopterjem Slovenske vojske so jo prepeljali v dolino. Pri prenosu in prevozu so sodelovali tudi gorski reševalci GRS Mojstrana. Z nadaljnjim zbiranjem obvestil in opravljeno DNK analizo je bilo potrjeno, da truplo pripada pogrešani 84-letnici. Na podlagi ogleda kraja in do sedaj zbranimi obvestili okoliščine kažejo, da smrt ni posledica gorske nesreče ali kaznivega ravnanja. O vseh ugotovitvah bodo policisti obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo.
Državni zbor je minuli teden s 55 glasovi za in petimi proti sprejel novelo zakona o gozdovih, ki med drugim prinaša spremembe v sestavi sveta Zavoda za gozdove Slovenije, opredeljuje tudi pridobivanje sečnih ostankov in trajna skladišča ter uvaja nacionalno gozdno inventuro, prav tako prinaša spremembe glede prepovedi vožnje v gozdu in zvišuje globe. Novela prinaša spremembe s področja varstva gozdov in prepovedi vožnje v gozdu. Vožnja in ježa v gozdu bosta prepovedani zunaj gozdnih cest ter javnih in nekategoriziranih cest, ki se uporabljajo za javni cestni promet. Pri tem bo vožnja po protipožarnih presekah, gozdnih vlakah in sečnih poteh dovoljena za gospodarjenje z gozdom, potrebe obrambe države ter za zaščito in reševanje ljudi, živali oz. premoženja. Vožnja s kolesom in ježa bosta dovoljeni na označenih gozdnih vlakah in drugih označenih poteh. Spreminjajo se pooblastila gozdarskih nadzornikov, ki bodo imeli med drugim po novem status uradne osebe. Medtem ko je doslej gozdarske nadzornike pooblastil minister, jih bo po novem imenoval kar direktor zavoda za gozdove. Novela obenem tudi zvišuje globe, in sicer za okoli polovico, kar je po pojasnilih resorne ministrice Mateje Čalušić skladno z inflacijo od leta 2007, ko so bile nazadnje določene.
V Dnevniku Andrej Velkavrh v svoji kolumni piše, da je zdaj pa res prišla k nam jesen. Dokler je sijalo sonce in je bilo toplo, pravzaprav že kar vroče, tega nismo jemali kot jesen. Morala je priti sreda z dežjem in občutno nižjo dnevno temperaturo, da nas je prepričala in smo lahko rekli: »Zdaj je pa res prišla jesen.« Vsem meglenim in hladnejšim jutrom navkljub ter krajšim dnevom. Ja, še noči so zdaj daljše, zdaj je pa res tu jesen.
V Nedeljcu Nataša Bucik Ozebek piše, da Trenta ne sme umreti: kako so uporni domačini rešili svojo dolino. Pred tridesetimi leti, ko se je dolina Trente nezadržno praznila in je že kazalo, da bo vse njeno življenje odteklo po Soči navzdol, so v Trenti odprli prvo informacijsko izobraževalno središče Triglavskega narodnega parka. Z nekaj pretkanosti in pregovorne primorske upornosti ter trmoglavosti so leta 1995 v eni stavb nekdanje italijanske vojašnice odprli Dom Trenta, ki se ni izneveril svojemu imenu in je kmalu zares postal drugi dom Trentarjev in v dolino prinesel novo upanje. Danes v Trenti živi okrog 100, v celotni dolini pa nekaj čez 220 ljudi. Mnogi od njih so minuli konec tedna sodelovali na osrednji prireditvi ob 30-letnici njihovega Doma Trenta, za katerega domačini pravijo, da je pomembno krojil prihodnost in obstanek Trentarjev.
D.S.M. na MMC RTV SLO (s)poroča, da se je Največje tradicionalne prireditve v Bohinju, 66. Kravjega bala, s katero se Bohinjci ob koncu poletja poklonijo tradiciji planšarstva, udeležilo več kot 8000 ljudi, kar je največ doslej.
Isti avtor(ica) piše, da občina Ravne na Koroškem končuje dvoletni projekt Doživljajski park narave Uršlja gora. Z naložbami v več elementov turistične infrastrukture želi povečati prepoznavnost in obiskanost območja.
Za Slovenske novice se je Janez Mihovec potepal po Spodnjih bohinjskih gorah, odpravili so se na Črno prst. V drugem članku pa je odšel na čudovito planino, obdano z nepreglednimi gozdovi. Klek na višini 1550 metrov je bil obljuden že v rimskem času.
Tomica Šuljić se je spravil na živali, ki so v manjšini, na medvede. Piše, da so na Rakitni le dobili novo dovoljenje za odstrel: 775 vaščanov proti 40 medvedom. A blizu lomastijo vsaj tri, zato so pod peticijo zbrali že 3800 podpisov.
Tina Horvat pa je krenila tik nad mesto, a vseeno daleč proč: skriti biser Karavank nad Jesenicami
V Plavškem Rovtu v Karavankah se stikata železarska preteklost in kmečka idila. Del njihove identitete je tudi to, da nekatere ženske še vedno govorijo na fanta.
V Sloveniji živi le še 250 kozorogov, kljub majhnemu številu jih lovci streljajo. V Švici državni zaklad, pri nas lovski plen. Smo edina alpska država, kjer niso zaščiteni! Tudi o tem piše Tina Horvat …
Za Gorenjski glas (tudi) Nika Toporiš poroča, da je Seka osvojila naziv kraljice planin. V nedeljo je Bohinj znova dokazal, da zna združiti tradicijo, glasbo in dobro voljo. V Ukancu se je namreč odvijal 66. Kravji bal, najstarejša prireditev v Bohinju, ki že več kot stoletje ohranja planšarsko dediščino. Tudi letos so izbrali najlepšo ciko – to je postala krava Seka rejca Igorja Korošca.
Jelena Justin pa opisuje 7. etapo prečenje Velebita. – Zadnja etapa na Velebitski planinski poti je vodila od zavetišča Vlaški grad mimo zavetišča Ivine vodice do koče v kanjonu Velike Paklenice in na sam vhod v NP Paklenica. Na koncu prečenja se je nabralo 140 kilometrov, 6000 višinskih metrov vzpona, 7600 višinskih metrov sestopa. Ali je pot vredna ponovitve? ABSOLUTNO!
Pri Primorskem dnevniku so zapisali, da je 43-letni padalec Giacomo Zamparo, doma iz Ločnika, ki je živel v okolici Trenta, 21. septembra izgubil življenje v dolini Valsugana v Trentinu. Nekaj pred 11. uro je skočil z vrha Monte Mezza nad Ospedalettom in nato za njim ni bilo več nobenega sledu. Sprožili so obsežno iskalno in reševalno akcijo, ki pa se je v popoldanskih urah tragično zaključila. Zamparo je bil predan BASE skakanju, to je zvrsti padalstva, pri katerem mora posameznik skočiti s stoječega objekta. Ta velja za enega izmed najnevarnejših ekstremnih športov in je v številnih državah prepovedan.
Poročajo tudi, da so v četrtek, 25. septembra 2025, ob 15.40 seizmografi slovenske državne mreže potresnih opazovalnic zabeležili potres magnitude 2,7 v bližini Kobarida.Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci Kobarida in širše okolice. Ocenjujejo, da intenziteta (učinki) potresa ni presegla IV EMS-98.
Ob dnevu slovenskega športa, ki so ga v Sloveniji kot državni praznik 23. septembra praznovali šestič, je freelance novinarka Lana Loria Logar za Primorski dnevnik napisala zanimivo razmišljanje o športih prihodnosti. Slovenija že dolgo ni samo država z bogato športno tradicijo, ampak tudi laboratorij za to, kakšne bodo športne discipline v prihodnosti, od klasičnih, a nadgrajenih, do povsem novih načinov gibanja in tekmovanja. V nadaljevanju bomo predstavili šest disciplin, ki imajo realno možnost, da v naslednjih letih močno narastejo tudi v deželi na sončni strani Alp. Podprto z dejstvi, trendi in praktičnimi nasveti, kako se na to pripraviti.
V zadnjem desetletju smo videli, kako športe, ki so bili prej »nišni«, postanejo del »mainstreama« oziroma vsakdana. Primer: športno plezanje, ki je zdaj olimpijska disciplina, Janja Garnbret je globalna zvezda in v Sloveniji se vse bolj razvija infrastruktura (plezalne stene, tekme) za to disciplino.
Poleg tega so tehnologija (virtualni športi, e-šport), družbeni trendi (zdrav življenjski slog, trajnost) in demografske spremembe (mladi iščejo drugačne izkušnje) odprli prostor za nove discipline ali preobrazbo starih. V tem članku bomo pogledali, katere discipline imajo največ možnosti, da »osvojijo Slovenijo«, kaj jih poganja in kaj je potrebno za njihov vzpon.
Slovenija že zdaj igra vodilno vlogo na svetovni ravni: v IFSC Lead World Cup 2025 je slovenska reprezentanca med najboljšimi na svetu, Koper pa redno gosti tekme svetovnega pokala. To privablja športnike, gledalce in medijsko pozornost. Za nadaljnjo rast je potrebna širša mreža plezalnih centrov, boljša dostopnost za mlade in vključitev v srednješolske programe. Pomembni so tudi trenerji, oprema, poti od lokalnih tekmovanj do svetovnih lig ter okrepitev zavarovalnih in sponzorskih mehanizmov.
Raziskava je pokazala, da 61 % slovenskih milenijcev vsaj enkrat na teden igra videoigre, 27 % pa vsak dan. To kaže, da je igranje iger, in s tem e-šport, že del vsakdana mnogih. Poleg tega je bil globalni trg virtualnih športov leta 2023 ocenjen na 15,88 milijarde dolarjev, do leta 2032 pa naj bi narasel na okoli 65,20 milijarde dolarjev. Za trajno rast so potrebne lige, boljša regulacija in uradno priznanje e-športa kot športne discipline, vključno s štipendijami, infrastrukturnimi centri, kakovostnimi članstvi in promocijo. Veliko potenciala imajo tudi hibridne oblike.
Slovenska pokrajina – od Alp do Krasa in obale – ponuja idealne pogoje za gorski tek, trail tek in pohodništvo višjih težavnosti. Ti športi so zdravstveno ugodni, dostopni široki populaciji in ne zahtevajo velikih osebnih investicij v infrastrukturo. Globalni trendi kažejo rast rekreativne tekaške skupnosti in ultramaratonov, kar se kaže tudi pri nas. Ključno je, da so trase dobro označene in vzdrževane, zagotovljena je varnost in logistika tekmovanj, ob tem pa podpora lokalnih skupnosti. Pomembna je tudi povezava s promocijo zdravja, turizmom in wellnessom.
Mladi iščejo športne izzive, ki združujejo več vrst gibanja – tek, kolesarjenje, plavanje in premagovanje ovir. V Sloveniji so te discipline že prisotne: triatlon ima tradicijo, OCR tekme pa privabljajo s svojo adrenalinsko noto in neformalnim duhom. Za razvoj je potrebna dobra infrastruktura – bazeni, varne plavalne poti, tereni za ovire – ter praktična logistika. Ključno je omogočanje certifikacij, razvoja kategorij za mlajše in priložnosti za rekreativce, ne le za profesionalne tekmovalce.
Sem sodijo veslanje, kanu-slalom, supanje, freeride kolesarjenje in gorništvo – športi, ki poudarjajo povezanost z naravo in trajnostjo. Slovenci že imamo močan odnos do narave in bogato infrastrukturo (reke, jezera, gore), turizem pa lahko te športe poveže s konceptom ekoturizma. Za trajnostno rast je potrebna regulacija, ki varuje naravne vire, minimalizira onesnaževanje in zagotavlja spoštljivo infrastrukturo. Pomembno je sodelovanje lokalnih oblasti ter dobra dostopnost in obveščanje javnosti.
Trening, spremljanje zdravja in tekmovalnost se vse bolj selijo v digitalne platforme. Študije kažejo, da pristopi, kot so »digital twins«, spreminjajo način treningov, analize tekem in taktik. Narašča tudi zanimanje za pametne naprave, športne sledilce (trackerje) in oblačila z vgrajeno tehnologijo. Za rast tega področja so potrebne raziskave in razvoj, večja dostopnost opreme, sodelovanje med športnimi zvezami in tehnološkimi podjetji ter usposabljanje trenerjev za uporabo podatkov. Ob tem pa je treba paziti, da tehnologija dopolnjuje človeški proces in ga ne nadomesti.
Športne zveze naj prepoznajo disciplinarne preboje in jih podprejo: zagotoviti morajo program razvoja (mlajše kategorije), trenerje, tekmovanja, infrastrukturo.
Šole in univerze bi morale poskrbeti za vključevanje novih športov v šolske programe, tekmovanja, oprema – da se otrokom in mladim omogoči poskusiti različne discipline.
Podjetja in sponzorji morajo spoznati priložnost v pogojno »novih« športih, ki prinašajo medijsko pozornost, angažiranost mladih (e-šport, plezanje).
Lokalne skupnosti pa bi morale organizirati dogodke, tekme, promocijo, omogočiti dostopnost – npr. cenejša članstva, skupinske vadbe.
Slovenija ima že sedaj odlično izhodišče: geografske pogoje, športno kulturo, športnike, ki puščajo pečat med svetovno elito. Sprememba športnih disciplin ne bo prišla čez noč, ampak tisti, ki se dobro prilagodijo – kombinacija infrastrukture, podpore, promocije in dostopa – bodo imele največ možnosti.
Med disciplinami, ki se zdijo najbolj obetavne, so športno plezanje (in bouldering), virtualni / e-šport, multišportne discipline, in športi, ki povezujejo gibanje z naravnim okoljem. Če bo Slovenija uspela vpeljati pametne tehnologije in inovativne modele, potem lahko pričakujemo, da bodo te »nove discipline« kmalu del vsakdana tako rekreativcev kot tudi tekmovalcev.
Matej Podgoršek pa je tokrat odšel s SiOlom proti Črni gori, Durmitorju …
… in se (pred letom) z Mokrin odpravil na najlepši razglednik v Karnijskih Alpah
Delovne akcije
Kamniški markacisti so dva dneva opravljali večinoma kozmetične popravke na poti med Jermanovimi vrati čez Kotliče in do Turske gore. V širši okolici obnovili markacije ter zamenjali nekaj poškodovanih žigov in skrinjic na območju Rink. Naokrog jih je prevažal policijski helikopter. …
