Kmetje pospešeno odvažajo (in le nekateri še peš ženejo) živali s planin, mi pa si preglejmo dogajanje na novičarski sceni …
Intervju s Franjom Potočnikom je pripravila Romana Erjavec. Na RTV ga lahko v obliki podkasta tudi poslušate v arhivu. Kot so zapisali v obrazložitvi, je Franjo Potočnik človek vsestranskih talentov, športnik, fotograf, aforist, umetnik in pesnik. Tudi humanitarec in nenazadnje tudi rekorder med številom pristopov na Triglav. Po tem ga poznajo tudi daleč naokrog, ne le v njegovi Mojstrani, kjer pa ima po prenehanju vztrajnostne hoje zadnjih nekaj let spet čas, da se posveča svojim ostalim talentom. V rojstni hiši postavlja galerijo svojih del, pripravlja se na novo humanitarno akcijo in pri 88-tih piše tudi na knjigo, v kateri bo zbral svoje neverjetne talente, dosežke in poezijo.
Prav tako na RTV so v oddaji tednik predstavili usodo žirovske Alpine. Nastopil je tudi Roman Robas, alpinist in gorski reševalec. V roke je spet vzel višinski čevelj, ki ga je Alpina izdelala leta 1979 za prvo jugoslovansko odpravo na Everest. Prav Roman je leta 1978 kot prvi alpinist obul in preskusil višinske čevlje. Naše vprašanje bi bilo, če se morda premalo zavedamo domačega in bi morali sedaj alpinisti pomagati Alpini?
O vzponu Aleša Česna in Toma Livingstona je že precej zapisanega. Tom in Aleš na družabnih omrežjih tudi uživata ob počasnem vstavljanju drobcev. S pomenljivim naslovom so dosežek bolj “osebno” predstavili tudi pri Alateii: “Marsikoga je že zelo teplo, za vedno je ostal na hribu, ker ni pravočasno sestopil.”
Dejstvo, da led in ledeniki obdobno izginjajo in rastejo, je znanstveno dokazano že kar nekaj časa. Pa vendar smo v obdobju, ko so podnebne, (bolj prav talne) spremembe izredno tržno blago. Povsem naravnega vodnega zadrževalnik, kot je bil tudi Triglavski lednik, ki ga skoraj ni več, so se lotili tudi pri organizaciji Legambiente. Opozarja na izumiranje ledenikov, sprožili so tudi spletno peticijo, ki so jo povzeli v Primorskem dnevniku.
In če sledimo načinom boja s podnebnim spremembam, lahko preberemo v Punkufer in N1, kako so na Kitajskem v Zhengzhouju v kitajski provinci Henan konec leta 2019 zgradili 518 metrov dolge tekoče stopnice, po katerih se lahko obiskovalci na vrh gore Fuxi povzpnejo v pičlih 12 minutah brez kapljice znoja na vrh hriba. Idejo bi vsekakor morali predstaviti pohlepa in denarja željnim slovenskim županom (v službi kapitalskih struktur in organizacij), saj so nekatere slovenske vzpenjače že muzejski primerki.
Vabila na izlete najdemo na običajnih mestih. Matej Podgoršek na Siolu vabi na naslednje hribovske podvige čez nekaj dni (tednov), ko bo sneg zapustil višave nad 1.500 metri. Jesen v gorah je lahko najlepša, ta konec tedna pa lahko delamo načrte za vzpone. Eno teh ponujajo Mokrine, kjer je nekaj nezahtevnih pešpoti, in to tudi na dvatisočake. Za lep družinski pohod je kot nalašč 2.195 metrov visoka gora s slovenskim imenom Krniške skale (Gartnerkofel).
Jelena Justin v Gorenjskem Glasu vabi na mogočno goro Zadnjiški Ozebnik (2084 m), kamor ne sežejo oznake na planinski poti. Gre za izrazito goro med dolino Zadnjica in Trento. Ker, kot omenjeno, na goro ne vodi nobena markirana pot, nas vrh navda z mirom in tišino. Z Jeleno se vzpnemo po nezahtevni neoznačeni poti.
V Slovenskih novicah nas širom Slovenije vabi na izlet Melita Meršol – tudi do koče pod Bogatinom … Moni Malovrh univ. dipl. slov. pa v SN pokriva področje lekture in obenem razkriva, od kod ime Ponca? V slovarjih ni te besede, odkrili pa so, da je ime iz izraza poldnica – ob določenem datumu je sonce opoldne točno nad Ponco. To so prebrali v opombi v vodniku Rudolfa Badjure in na spletnem zemljevidu EU-projekta FLU-LED. Še lepše so Ponce zdaj, ko to vemo.
V jubilejni deseti sezoni akcije Naj planinska koča, ki jo soorganizirata PZS in Siol.net je sodelovalo 147 planinskih koč. Zmagovalki sta Koča na Žavcarjevem vrhu (PD Maribor Matica) kot naj planinska in Češka koča na Spodnjih Ravneh (PD Jezersko) kot naj visokogorska planinska koča. Prva se veseli štajerske zmage ob letošnjem 70. rojstnem dnevu koče na odmaknjenem Kozjaku druga praznuje dolgoletno tradicijo ene najbolj domačnih planinskih koč v Sloveniji, ki je tudi potrditev dobrega dela gorniške vasi Jezersko.Na drugi strani medalje pa planinsko društvo Nova Gorica ob 75. obletnici opozarja na vedno večje stroške vzdrževanja koč in pomanjkanje kadra. Zapis o tem je na radiu Robin.
Divje kampiranje v TNP Katarina Oblak na N1 predstavlja že kar akuten primer, ki nam ga tudi prinaša povsem po nepotreben hud porast turizma. Gore smeti, pomečkana trava, ostanki kurjenja v naravi, človeški iztrebki – to so vsakodnevni prizori, ob katerih se zbujajo domačini na priljubljenih (in še neznanih) slovenskih turističnih destinacijah. Turisti si brez zadržkov postavijo šotor na zasebnem zemljišču ali avtodom parkirajo sredi neokrnjene narave na strogo varovanem območju Triglavskega narodnega parka. Kazni so ponekod tako nizke, da se jim bolj izplača tvegati kot prenočiti v kampu. Naj to urejajo tudi tisti, ki največ iztržijo?
Okoljsko organizacijo, ki smo jo pred dvema desetletjema ustanovili v Sloveniji tudi kot društvo CIPRA, so ravno zaradi tega, kar omogoča “društvo,” lahko tudi olastninili “neborci” za gorsko okolje. Praktično pri nobenem okoljskem problemu se ne izpostavijo. So pa v sodelovanju z Veroniko Šenk iz Društva Gorska reševalna služba Jezersko v okviru mednarodnega Erasmus+ projekta Via Alpina: walking the change organizirali drugo Visit Utopia. Dogodek, ki je mladim predstavil navdihujočo osebo, ki jo povezujemo s pešpotjo Via Alpina oz. gorami nasploh. Na dogodek so povabili gorsko reševalko in zdravnico. V Sloveniji je okrog 600 gorskih reševalcev in reševalk, ki so v letu 2023 posredovali kar na 687 različnih intervencijah.
